TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob reševanju pritožb obdolženčevega zagovornika in pooblaščenca zasebnega tožilca se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji po uradni dolžnosti spremeni tako, da se glasi:

Obdolžencu se na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 izreče pogojna obsodba,

v okviru katere se mu določi:

- za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve pod točko I/1 izreka, po prvem odstavku 160. člena KZ-1, kazen

2 (dva) meseca zapora;

- za kaznivo dejanje razžalitve pod točko I/2 izreka, po prvem odstavku 158. člena KZ-1,

denarna kazen v višini 30 (tridesetih) dnevnih zneskov po 33,33 (triintrideset EUR in triintrideset centov) EUR, to je skupaj 999,90 EUR;

nato se obdolžencu, po 6. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1,

določi enotna kazen:

2 (dva) meseca zapora in

denarna kazen v višini 30 (tridesetih) dnevnih zneskov po 33,33 (triintrideset EUR in triintrideset centov) EUR, to je skupaj 999,90 EUR,

ki pa ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi 1 (enega) leta ne bo storil novega kaznivega dejanja.

Pritožbi obdolženčevega zagovornika in pooblaščenca zasebnega tožilca se kot neutemeljeni zavrneta in v nespremenjenih, a izpodbijanih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Zasebni tožilec je kot strošek pritožbenega postopka dolžan plačati sodno takso.

Sodišče prve stopnje je v škodo obdolženca kršilo določbe 53. člena KZ-1 ter določbe 57. in 58. člena KZ-1. V primeru, da sodišče spozna, da je mogoče pričakovati, da obdolženec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj, izreče pogojno obsodbo namesto kazni (zapor ali denarna kazen). To pomeni, da če je obdolženec spoznan za krivega več kaznivih dejanj, ni mogoče za posamezna (posamezno) kazniva dejanja izreči pogojne obsodbe, za druga (drugo) kazniva dejanja pa izreči kazni (zapor ali denarna kazen).