Akt o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 59-2458/2015, stran 6944 DATUM OBJAVE: 7.8.2015

VELJAVNOST: od 22.8.2015 / UPORABA: od 22.8.2015

RS 59-2458/2015

Verzija 8 / 8

Čistopis se uporablja od 1.1.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2025: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 59/15, 23/18, 62/19, 90/21

Časovnica

Na današnji dan, 7.3.2025 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.1.2022
    DO nadaljnjega
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 
 
 

2458. Akt o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo

 
 
 
 
Na podlagi šestega odstavka 128. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14) Agencija za energijo izdaja
 
 

A K T
o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo

 
 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 
 

1. člen

(vsebina)

 
 
(1)
Ta akt določa postopke in načine monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo (v nadaljnjem besedilu: kakovost oskrbe), izračunavanje različnih parametrov kakovosti oskrbe, način in roke posredovanja podatkov Agenciji za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija), postopek in način presoje monitoringa kakovosti oskrbe ter ukrepe za njegovo izboljšanje.
 
 
(2)
Podatki o kakovosti oskrbe so podatki, ki obsegajo parametre o neprekinjenosti napajanja, komercialni kakovosti in kakovosti napetosti in so namenjeni podpori izvajanju regulatornih nalog agencije.
 
 

2. člen

(namen)

 
 
Namen tega akta je:
 
 
-
zagotoviti pravilno in poenoteno (standardizirano) registracijo časov, potrebnih za izvajanje storitev, beleženje prekinitev oskrbe in spremljanje kakovosti napetosti v prenosnem sistemu električne energije (v nadaljnjem besedilu: prenosni sistem) in v distribucijskih sistemih električne energije (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem);
 
 
-
zagotoviti primerljivo, zanesljivo in preverljivo poročanje o parametrih kakovosti oskrbe;
 
 
-
spodbujati enako obravnavo kakovosti oskrbe uporabnikov sistema (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) v zaprtih distribucijskih sistemih in v javnih sistemih in
 
 
-
zagotoviti učinkovitost procesa nadzora monitoringa kakovosti oskrbe.
 
 

3. člen

(pomen izrazov)

 
 
Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v 4. in 36. členu Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14, v nadaljnjem besedilu: EZ-1), poleg tega pa imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:
 
 
– distribucijsko podjetje: je najemodajalec oziroma vzdrževalec dela distribucijskega sistema iz prvega in tretjega odstavka 121. člena EZ-1;
– dogodek: je sprememba obratovalnega stanja sistema ali naprave, ki jo zazna npr. dispečer v centru vodenja bodisi s pomočjo javljanj ali na kateri koli drug način, ter vzpostavljanje prvotnega normalnega stanja;
– dolgotrajna prekinitev napajanja: je prekinitev napajanja, daljša od treh minut, ki jo praviloma povzroči trajna okvara. V izjemnih primerih je lahko vzrok za dolgotrajno prekinitev napajanja tudi prehodna okvara (npr. pride do daljše »regeneracije« elementov sistema v trajanju več kot treh minut po prehodni okvari);
– klicni center: je telekomunikacijski sistem oziroma sistem storitev, ki omogoča sprejem več dohodnih klicev. Ti se razvrščajo glede na razpoložljivost in število operaterjev klicnega centra, ki v okviru storitve podajajo želene informacije;
– knjiga pritožb: je pisni ali elektronski zbir mnenj in pripomb uporabnikov, npr. zaradi predolgih čakalnih dob za sprejem, neprimerne obravnave uporabnikov ob osebnem obisku ali drugih vzrokov;
– kratkotrajna prekinitev napajanja: je prekinitev napajanja, krajša ali enaka trem minutam, ki jo praviloma povzroči prehodna okvara. V izjemnih primerih je lahko vzrok za kratkotrajno prekinitev napajanja tudi trajna okvara (npr. v manj kot treh minutah se uspešno izvedejo manipulacije za prenapajanje);
– lastni vzroki: so vzroki nastanka prekinitev, ki jih ni mogoče opredeliti kot tuje vzroke ali višjo silo. Lastni vzroki so lahko posledica vzdrževanja (pregled, revizija, remont), obnove ali rekonstrukcije, novogradnje, stikalnih manipulacij (prenapajanje, preklop v normalno stanje, varnostni izklop itd.), nepredvidenih situacij (slučajni
  dotik, nepravilno delovanje zaščite, preobremenitev, obratovalna prenapetost), dotrajanosti materiala (slaba izdelava, obraba, staranje itd.), povratnih vplivov, neznanega vzroka (vzroki, ki jih ni mogoče ustrezno klasificirati po vzroku in hkrati niso tuji in tudi niso višja sila) in ostali lastni vzroki. Med lastne vzroke se štejejo tudi atmosferske in elementarne vzroke, ki niso višja sila, kot npr. udar strele, atmosferski toplotni vplivi, mraz, megla, rosa, kondenz, dež (vlaga), sol, umazanija, korozija, ostali atmosferski vzroki, če v dogodku niso nastopili parametri izven mej, ki so določeni s stanjem tehnike oziroma so bili podani v projektnih pogojih in je kljub temu prišlo do prekinitve napajanja;
– minimalni standardi kakovosti oskrbe: so eden izmed kriterijev za ugotavljanje upravičenosti nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja reguliranih podjetij v regulaciji s kakovostjo oskrbe. Minimalni standardi kakovosti se izražajo z zajamčenimi standardi ali s sistemskimi standardi kakovosti;
– načrtovana prekinitev napajanja: je stanje, ko je napetost na predajnem mestu manjša od 5 % dogovorjene napetosti Uc in kadar so uporabniki obveščeni na način in v roku, kot to določa 150. člen EZ-1, da se bodo izvajala načrtovana dela na sistemu;
– načrtovani dogodek: je namenska sprememba konfiguracije sistema pred vzdrževalnimi deli in po njih ali zaradi varnega opravljanja del na sosednji napravi (varnostni izklop). Načrtovani dogodek ima lahko za posledico motnjo ali prekinitev dobave električne energije;
– nadomestilo: je finančno nadomestilo uporabniku v primeru neizpolnjevanja zajamčenih standardov kakovosti oskrbe za tiste storitve, ki jih je distribucijski operater oziroma distribucijsko podjetje dolžno izvajati v okviru svojih reguliranih dejavnosti;
– nenačrtovan dogodek: je naključna sprememba obratovalnega stanja sistema ali naprave zaradi okvare, ki ima za posledico motnjo ali prekinitev dobave električne energije. Po sanaciji okvare se z vklopom napajanja vzpostavi normalno delovanje;
– nenačrtovana prekinitev napajanja: je stanje, ko je napetost na predajnem mestu manjša od 5 % dogovorjene napetosti Uc in jo povzročijo trajne ali prehodne okvare, katerih vzrok so navadno zunanji dogodki, okvare opreme ali motnje. Nenačrtovane prekinitve napajanja so nepredvidljivi, večinoma naključni dogodki;
– nivo izračunavanja parametrov neprekinjenosti napajanja: je nivo izračunavanja, pri katerem se parametri neprekinjenosti napajanja določajo za sklenjeno strukturo, območje ali kategorijo uporabnikov. Lahko zajema uporabnike na NN-izvodu ali SN-izvodu, na nivoju RTP/RP ali nivoju distribucijskega podjetja, na nivoju zaprtega distribucijskega sistema in na nivoju gospodinjskih odjemalcev, poslovnih odjemalcev ali vseh uporabnikov;
– normalno obratovalno stanje: so razmere, v katerih ni okvar ali začasno vzpostavljenih stanj med vzdrževalnimi deli ali izgradnjo sistema;
– obratovalna statistika: so zgodovinski podatki, zajeti v procesih zbiranja, shranjevanja in obdelave podatkov o dogodkih ter stanjih v sistemu. Elektrooperater in distribucijska podjetja so dolžni te podatke hraniti v skladu z veljavno zakonodajo;
– pritožba: je pisno obvestilo uporabnika, ki se ne strinja z delom ali kakovostjo storitve elektrooperaterja ali distribucijskega podjetja;
– SCADA: je sistem za nadzor, krmiljenje in zajemanje podatkov o stanju oddaljene opreme, katerega delovanje temelji na kodiranih signalih, ki se prenašajo prek komunikacijskih kanalov;
– sistemski standard: določa povprečno raven kakovosti storitev, ki so jo distribucijski operater in distribucijska podjetja dolžni zagotavljati v sistemu v okviru svojih pristojnosti;
– stanje tehnike: je v danem trenutku dosežena stopnja razvoja tehnične zmogljivosti proizvodov, procesov in storitev, ki temelji na relevantnih priznanih izsledkih znanosti, tehnike in izkušenj;
– statistika dogodkov: so podatki o dogodkih, ki so nastopili v sistemu pod nadzorom elektrooperaterja, distribucijskih podjetij in proizvodnje;
– število uporabnikov: je število uporabnikov, ki so priključeni na i sistem v točki (ravni) opazovanja oziroma izračunavanja parametrov neprekinjenosti napajanja. Število uporabnikov se spreminja v skladu z načrtovanimi in izvedenimi trajnimi spremembami konfiguracije sistema (normalno obratovalno stanje);
– trajanje prekinitve napajanja: je časovno obdobje šteto od trenutka prekinitve napajanja do vzpostavitve normalnega napajanja uporabnika, ki se pri dolgotrajnih prekinitvah navaja v minutah. Trajanje prekinitev napajanja se ne spremlja pri kratkotrajnih prekinitvah;
– tuji vzroki: so vzroki, ki jih je povzročila »tretja oseba«, kot npr. posek drevja – padec drevja, zemeljska dela, napačen priklop pri uporabniku, izklop na zahtevo tretje osebe, tuje osebe, namerna poškodba naprav (vandalizem), živali, padec letečega predmeta, teroristično dejanje, vzdrževanje ali okvare na postrojih elektrooperaterja ali distribucijskega podjetja, razpad sistema, omejitve moči, omejitve energije in ostali tuji vzroki. Med tuje vzroke se štejejo vsa nenormalna obratovalna stanja, ki so določena v slovenskem standardu SIST EN 50160;
– udar strele (posredni in neposredni): je dogodek, ki ga ni mogoče preprečiti glede na stanje tehnike (npr. nadzemni vodi do 45 kV nimajo zaščitne vrvi) in katerega učinkom se ni mogoče povsem izogniti ali jih preprečiti (zaradi stanja tehnike, vključno s posebnimi nacionalnimi določili (NNA), projektnimi zahtevami, razpoložljivimi finančnimi sredstvi, npr. omrežnina, ipd.);
– višja sila: je naravni dogodek izven stvari in zunaj okvira dejavnosti elektrooperaterja (padavine (sneg, žled), vihar, orkan, plaz (snežni ali zemeljski), požar, poplava, potres ali druge naravne nesreče, ob katerih so razglašene krizne razmere), katerega učinka na prekinitve napajanja ni mogoče preprečiti z vidika (ne)pričakovanosti. Ob upoštevanju pogojev iz 28. člena se lahko za vzrok prekinitve pri udaru strele prizna višja sila. Višja sila je lahko tudi nenaravni dogodek (npr. vojna), ob katerem so razglašene krizne razmere;
– zajamčeni standard: določa raven kakovosti oskrbe, ki jo distribucijski operater in distribucijska podjetja zagotavljajo v določeni točki sistema, v kateri poteka merjenje oziroma raven kakovosti posamezne izvedene storitve.
 
 

4. člen

(obseg posredovanja podatkov)

 
 
(1)
Elektrooperater in distribucijska podjetja posredujejo agenciji podatke o kakovosti oskrbe glede na dejavnost, ki jo opravljajo, in sicer podatke o:
 
 
-
konfiguraciji sistema;
 
 
-
neprekinjenosti napajanja;
 
 
-
komercialni kakovosti in
 
 
-
kakovosti napetosti.
 
 
(2)
Distribucijski operater in distribucijska podjetja med seboj uredijo svoje obveznosti glede posredovanja podatkov o kakovosti oskrbe.
 
 
(3)
Določba tretje alinee prvega odstavka se ne uporablja za sistemskega operaterja.
 
 

5. člen

(letno poročanje)

 
 
(1)
Elektrooperater in distribucijska podjetja enkrat letno za preteklo leto sporočajo:
 
 
-
podatke o neprekinjenosti napajanja, kot so opredeljeni v II. poglavju tega akta;
 
 
-
podatke o komercialni kakovosti, kot so opredeljeni v III. poglavju tega akta in
 
 
-
podatke o kakovosti napetosti, kot so opredeljeni v IV. poglavju tega akta.
 
 
(2)
Določba druge alinee prejšnjega odstavka se ne uporablja za sistemskega operaterja.
 
 

6. člen

(krovno poročilo)

 
 
(1)
Elektrooperater in distribucijska podjetja enkrat letno agenciji oddajo krovno poročilo, ki vsebuje letne podatke iz 5. člena tega akta, izsledke analiz neprekinjenosti napajanja, komercialne kakovosti in kakovosti napetosti.
 
 
(2)
Podlaga za posamezne analize so podatki mesečnega oziroma letnega poročanja ter drugi podatki, ki jih elektrooperater in distribucijska podjetja uporabljajo za izvajanje nadzora kakovosti oskrbe po posameznih področjih.
 
 
(3)
Elektrooperater in distribucijska podjetja na svojih spletnih straneh javno objavijo krovno poročilo v 15 dneh po oddaji krovnega poročila agenciji.
 
 
(4)
Določba prvega odstavka se za obseg podatkov in izsledke analiz komercialne kakovosti ne uporablja za sistemskega operaterja.
 
 
(5)
Določba drugega odstavka se za mesečno poročanje ne uporablja za sistemskega operaterja in zaprte distribucijske sisteme.
 
 

7. člen

(roki za oddajo poročil)

 
 
(1)
Elektrooperater in distribucijska podjetja posredujejo agenciji podatke v naslednjih rokih, in sicer:
 
 
-
distribucijski operater oziroma distribucijska podjetja posredujejo parametre iz prvega odstavka 21. člena tega akta za koledarski mesec najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec;
 
 
-
distribucijski operater oziroma distribucijska podjetja posredujejo parametre iz prvega odstavka 21. člena tega akta za posamezni dan najkasneje do 20. v mesecu za predpretekli mesec;
 
 
-
sistemski operater in distribucijska podjetja posredujejo letna poročila najkasneje do 28. februarja za preteklo koledarsko leto;
 
 
-
distribucijska podjetja posredujejo krovna poročila najkasneje do 31. marca za preteklo koledarsko leto;
 
 
-
elektrooperater posreduje krovno poročilo najkasneje do 30. aprila za preteklo koledarsko leto.
 
 
(2)
Če dnevi iz prejšnjega odstavka niso delovni, se aktivnosti izvedejo prvi naslednji delovni dan. Spreminjanje ali dopolnjevanje ter verzioniranje poročil je omogočeno do roka oddaje.
 
 
(3)
Oddajo posameznega poročila omogoči sistem za poročanje in o tem obvesti odgovorne osebe za poročanje.
 
 
(3)
Določba prve alinee prvega odstavka se ne uporablja za zaprte distribucijske sisteme.
 
 

8. člen

(način posredovanja podatkov in dokumentov)

 
 
(1)
Podatke o kakovosti oskrbe elektrooperater in distribucijska podjetja posredujejo agenciji v skladu s splošnim aktom agencije, ki ureja način posredovanja podatkov in dokumentov izvajalcev energetskih dejavnosti.
 
 
(2)
Spletna aplikacija agencije omogoča elektrooperaterju in distribucijskim podjetjem poročanje podatkov o kakovosti oskrbe na usklajen način. Spletna aplikacija podpira proces nadzora kakovosti oskrbe, ki ga izvajajo elektrooperater, distribucijska podjetja in agencija, ter omogoča poročanje podatkov o konfiguraciji sistema, neprekinjenosti napajanja, komercialni kakovosti, kakovosti napetosti in krovnem poročilu.
 
 
(3)
Elektrooperater in distribucijska podjetja posredujejo podatke o kakovosti oskrbe agenciji z ročnim ali avtomatiziranim uvozom podatkov v podatkovno bazo spletne aplikacije z uporabo aplikacijskih vmesnikov ali uporabniškega spletnega vmesnika.
 
 

9. člen

(pogodba o uporabi storitev in dostopu do podatkov)

 
 
(1)
Distribucijski operater lahko z agencijo sklene pogodbo o uporabi storitev in podatkov iz podatkovne baze o kakovosti oskrbe, ki ureja dostop do podatkov distribucijskih podjetij in uporabo analitičnih funkcij spletne aplikacije za spremljanje kakovosti oskrbe.
 
 
(2)
Distribucijski operater ima dostop do svojih podatkov in do podatkov distribucijskih podjetij. Sistemski operater in distribucijska podjetja imajo dostop le do svojih podatkov.
 
 
(3)
Pogoje objave analitičnih podatkov o kakovosti oskrbe uredita distribucijski operater in agencija s pogodbo iz prvega odstavka.
 
 

10. člen

(vodenje in hramba podatkov o kakovosti oskrbe)

 
 
(1)
Elektrooperater in distribucijska podjetja vse potrebne podatke za izračun parametrov kakovosti oskrbe vodijo in hranijo najmanj pet let. Za čas trajanja tega obdobja elektrooperater in distribucijska podjetja vodijo in hranijo tudi vso razpoložljivo dokumentacijo o pritožbah uporabnikov.
 
 
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek distribucijska podjetja vodijo in hranijo dokumentacijo in podatke za izračun parametrov kakovosti oskrbe najmanj deset let, če so bili predmet presoje monitoringa kakovosti oskrbe iz poglavja V. tega akta.
 
 

II. NEPREKINJENOST NAPAJANJA

 
 

11. člen

(načrtovanje in vodenje obratovalne statistike)

 
 
(1)
Elektrooperater in distribucijska podjetja morajo voditi obratovanje sistema, nadzirati kakovost oskrbe in izvajati analizo izpadov in okvar, izdelovati ter hraniti obratovalno statistiko najmanj deset let. Obratovalna statistika mora zagotavljati vir podatkov za spremljanje vseh parametrov neprekinjenosti napajanja.
 
 
(2)
Elektrooperater in distribucijska podjetja v obratovalni statistiki zajamejo nenačrtovane in načrtovane prekinitve oskrbe ter dogodke v sistemu.
 
 

12. člen

(obveščanje in objava podatkov)

 
 
(1)
Distribucijski operater ali distribucijska podjetja enkrat letno obvestijo vse uporabnike, na kakšen tip SN-izvoda so uporabniki priključeni (mestni, mešani ali podeželski). Obvestilo mora vsebovati tudi informacijo o imenu SN-izvoda in o ustreznih minimalnih standardih neprekinjenosti napajanja za načrtovane in nenačrtovane prekinitve. Obveščanje se izvede z informiranjem uporabnikov na računu za storitev dobave električne energije.
 
 
(2)
Distribucijski operater ali distribucijska podjetja na svojih spletnih straneh v okviru krovnega poročila objavijo vrednosti parametrov neprekinjenosti napajanja SAIDI, SAIFI, CAIDI, CAIFI (lastni vzroki, višja sila in tuji vzroki) in MAIFI ter MAIFIE na pripadajočem SN-izvodu v preteklem letu.
 
 
(3)
Distribucijski operater ali distribucijska podjetja na svojih spletnih straneh v okviru krovnega poročila objavijo podatke o številu vseh nenačrtovanih in načrtovanih prekinitev na VN- in SN-sistemu.
 
 

13. člen

(podatki o neprekinjenosti napajanja)

 
 
(1)
Distribucijski operater ali distribucijska podjetja posredujejo agenciji naslednje podatke:
 
 
-
splošne podatke sistema;
 
 
-
podatke o konfiguraciji sistema;
 
 
-
parametre neprekinjenosti napajanja po različnih ravneh opazovanja;
 
 
-
dogodke izven vpliva podjetja (višja sila in tuji vzroki);
 
 
-
število pritožb uporabnikov in
 
 
-
podatke o izplačanih nadomestilih uporabnikom po napetostnih nivojih.
 
 
(2)
Sistemski operater posreduje agenciji:
 
 
-
statistiko prekinitev in dogodkov;
 
 
-
parametre nedobavljene energije in
 
 
-
število okvar po napetostnih nivojih.
 
 
(3)
Definicije za izračun parametrov neprekinjenosti napajanja so opredeljene v 2. poglavju Priloge 1, ki je sestavni del tega akta.
 
 

14. člen

(splošni podatki)

 
 
(1)
Distribucijski operater ali distribucijska podjetja posredujejo agenciji naslednje podatke:
 
 
a)
število uporabnikov po napetostnih nivojih;
 
 
b)
dolžino vodov po napetostnih nivojih;
 
 
c)
deleže tipa ozemljitve nevtralnih točk SN-omrežja;
 
 
d)
deleže vrste vodov;
 
 
e)
število načrtovanih in nenačrtovanih dogodkov;
 
 
f)
ostale podatke:
 
 
-
delež sistema, ki ustreza stanju tehnike;
 
 
-
možnost rezervnega napajanja in;
 
 
-
delež SN-sistema pod nadzorom SCADA.
 
 
(2)
Sistemski operater posreduje agenciji naslednje podatke:
 
 
-
dolžino omrežja;
 
 
-
število vseh prevzemno-predajnih mest (število uporabnikov) po napetostnih nivojih in
 
 
-
delež sistema, ki ustreza stanju tehnike.
 
 
(3)
Podatki iz prvega in drugega odstavka so podrobneje opredeljeni v 3. poglavju Priloge 1.
 
 

15. člen

(podatki o konfiguraciji sistema)

 
 
(1)
Podatki o konfiguraciji sistema so pogoj za izvajanje poročanja o neprekinjenosti napajanja.
 
 
(2)
Podatki o konfiguraciji sistema so opredeljeni glede na ravni spremljanja parametrov neprekinjenosti napajanja ter glede na arhitekturne lastnosti sistema in se razlikujejo za distribucijski in prenosni sistem.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window