na dokumentu
Portal TFL
VSRS Sodba II Ips 71/2018 - neupravičena pridobitev - prikrajšanje in obogatitev - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - direktor družbe - zakonito zastopanje - hrvaško ...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE
18.4.2019
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS Sodba II Ips 71/2018
INTERNA OZNAKA
VS00022805
SENAT, SODNIK
mag. Rudi Štravs (preds.), Tomaž Pavčnik (poroč.), mag. Nina Betetto, dr. Ana Božič Penko, dr. Mateja Končina Peternel
INSTITUT VSRS
neupravičena pridobitev - prikrajšanje in obogatitev - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - direktor družbe - zakonito zastopanje - hrvaško pravo - zloraba pooblastil - predpogodba - pasivna stvarna legitimacija - prekoračitev pooblastila - notranja omejitev pooblastil - spregled pravne osebnosti - civilni delikt - načelo sočasnosti izpolnitve obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - načelo vzajemnosti dajatev - prevalitev procesnega dokaznega bremena - dokazna ocena - pritožbena novota - razpravno načelo
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRIMERJALNO PRAVO
IZREK
Revizija se zavrne.
JEDRO
Dejanja zakonitih zastopnikov družbo v razmerju do tretjih zavezujejo; družba se svoje odgovornosti ne more razbremeniti na primer s sklicevanjem na določbe o prekoračitvi pooblastil (72. člen OZ). Notranje omejitve pooblastil za tretje osebe namreč ne veljajo.
Splošna pravila o učinkih zakonitega zastopanja pa ne morejo izključiti sleherne obligacijske odgovornosti posameznika, ki je navzven ravnal kot zakoniti zastopnik družbe, če je s svojim ravnanjem udejanjil prvine kakšnega drugega obligacijskopravnega zakonskega dejanskega stanu. Tipična primera te vrste sta civilni delikt in kvazidelikt, ko zakoniti zastopnik družbe svoj položaj zlorabi ter v resnici ne ravna v korist družbe, ampak ga vodijo lastni nepošteni interesi, ki drugemu hkrati povzročijo prikrajšanje.
Splošna pravila o učinkih zakonitega zastopanja pa ne morejo izključiti sleherne obligacijske odgovornosti posameznika, ki je navzven ravnal kot zakoniti zastopnik družbe, če je s svojim ravnanjem udejanjil prvine kakšnega drugega obligacijskopravnega zakonskega dejanskega stanu. Tipična primera te vrste sta civilni delikt in kvazidelikt, ko zakoniti zastopnik družbe svoj položaj zlorabi ter v resnici ne ravna v korist družbe, ampak ga vodijo lastni nepošteni interesi, ki drugemu hkrati povzročijo prikrajšanje.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.