TFL Vsebine / Revija Odvetnik

Evropska ureditev čezmejnih postopkov zaradi insolventnosti, vsebovana v Uredbi Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000,1 predvideva dve vrsti postopkov: glavni postopek, ki ima univerzalni učinek (zajema celotno premoženje dolžnika v vseh državah članicah), in pomožni postopek, ki ima le omejen teritorialni učinek (zajema le premoženje v državi, kjer je uveden). Pomožni postopek je lahko uveden tudi vzporedno z glavnim in v takem primeru je treba postopka usklajevati. Na teoretični ravni za to sicer ni ovir, če sta postopka usmerjena v isti cilj – bodisi v sanacijo bodisi v likvidacijo dolžnika. Vprašanje pa je, kakšno je (lahko) razmerje med postopkoma, če je glavni postopek namenjen sanaciji (finančni reorganizaciji) dolžnika, vzporedno pa upniki v drugi državi zahtevajo uvedbo pomožnega stečajnega postopka z namenom prodaje celotnega dolžnikovega premoženja v tej državi.

Subsidiary insolvency procedure in case of financial reorganization of debtor