TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
-
Analiziraj sodbo
-
Napiši izvleček
-
Izdelaj povzetek
Portal TFL
VSRS Sodba I Up 48/2015 - mednarodna zaščita - ugotavljanje pogojev za pridobitev statusa mednarodne zaščite – redni postopek – utemeljitev prošnje – skladnost izjav – vloži...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Upravni oddelek
DATUM ODLOČBE
24.3.2015
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS Sodba I Up 48/2015
INTERNA OZNAKA
VS1014763
SENAT, SODNIK
mag. Nina Betetto (preds.), Brigita Domjan Pavlin (poroč.), Peter Golob
INSTITUT VSRS
mednarodna zaščita - ugotavljanje pogojev za pridobitev statusa mednarodne zaščite – redni postopek – utemeljitev prošnje – skladnost izjav – vložitev vloge za mednarodno zaščito kakor hitro je to mogoče – splošna verodostojnost – informacije o izvorni državi - subsidiarna zaščita - resna škoda – ugovor neobrazloženosti
PODROČJE VSRS
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
IZREK
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
JEDRO
Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilen zaključek tožene stranke in sodišča prve stopnje, da se tožnik ni kar najbolj potrudil za utemeljitev svoje prošnje, da ni podal utemeljenih razlogov, zakaj ni mogel predložiti dokazov ter da tožnikove izjave niso skladne in verjetne, posledično pa njegova splošna verodostojnost ni bila ugotovljena.
Dejstvo je, da je skladnost izjav najpomembnejši element pri oceni verodostojnosti prosilca, saj v azilnem postopku ugotavljanje dejanskega stanja v konkretnem primeru temelji na navedbah prosilca in je zato odločitev pristojnega organa predvsem odvisna od prepričljivosti, verodostojnosti in konsistentnosti prosilčevih navedb, to še posebej, če za utemeljitev svoje prošnje poda zgolj izjavo.
V primeru, ko prosilec zatrjuje okoliščine, glede katerih je bilo v postopku ugotovljeno, da ne obstajajo ali da niso mogoče oziroma okoliščine, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja ali resne škode, potem ni podlage za pridobivanje in presojo informacij o izvorni državi.
Dejstvo je, da je skladnost izjav najpomembnejši element pri oceni verodostojnosti prosilca, saj v azilnem postopku ugotavljanje dejanskega stanja v konkretnem primeru temelji na navedbah prosilca in je zato odločitev pristojnega organa predvsem odvisna od prepričljivosti, verodostojnosti in konsistentnosti prosilčevih navedb, to še posebej, če za utemeljitev svoje prošnje poda zgolj izjavo.
V primeru, ko prosilec zatrjuje okoliščine, glede katerih je bilo v postopku ugotovljeno, da ne obstajajo ali da niso mogoče oziroma okoliščine, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja ali resne škode, potem ni podlage za pridobivanje in presojo informacij o izvorni državi.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.