TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I.

1. Pritožbi upnika zoper sklep z dne 6. 8. 2018 se delno ugodi in se sklep v izpodbijani prvi alineji II. točke izreka (glede zavrnitve predloga za izvršbo za zakonske zamudne obresti od zneska 70.014,34 EUR od 25. 1. 2018 dalje do plačila) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, sicer pa se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijani drugi alineji II. točke izreka (glede zavrnitve predloga za izvršbo za stroške postopka v znesku 1.478,09 EUR) potrdi.

2. Odločitev o stroških pritožbe upnika zoper sklep z dne 6. 8. 2018 in o stroških dolžnikovega odgovora na to pritožbo se pridrži za končno odločbo.

II.

1. Pritožba dolžnika zoper sklep z dne 31. 8. 2018 se zavrne in se sklep v izpodbijanih I. in II. točki izreka potrdi.

Pritožba upnika zoper sklep z dne 31. 8. 2018 se zavrne in se sklep v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

2. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbe zoper sklep z dne 31. 8. 2018 in stroške odgovora na pritožbo nasprotne stranke.

III.

1. - Pritožba dolžnika zoper I. točko izreka sklepa z dne 24. 10. 2018 (glede zavrnitve stroškov zahteve za prekinitev ali omejitev izvršbe) se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

- Pritožba upnika zoper II. točko izreka sklepa (glede zavrženja stroškov izdelave overjenega prevoda potrdila o evropskem nalogu za izvršbo) se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

- Pritožbi upnika zoper IV. točko izreka sklepa se delno ugodi in se sklep spremeni tako, da se stroški odgovora na predlog za odlog izvršbe, ki mu jih mora glede na III. točko izreka sklepa povrniti dolžnik, zvišajo za 399,82 EUR (na 514,06 EUR), sicer pa se pritožba upnika zavrne in se sklep v izpodbijanem delu, v katerem mu niso priznani stroški za sestavo odgovora na predlog za odlog izvršbe nad zneskom 514,06 EUR, potrdi.

- Pritožba dolžnika zoper III. točko izreka sklepa (glede obveznosti povrnitve upnikovih stroškov odgovora na predlog za odlog izvršbe) se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

- Pritožbi dolžnika zoper V. točko izreka sklepa se ugodi in se sklep spremeni tako, da se zahtevek upnika za povrnitev stroškov odgovora na zahtevo za prekinitev ali omejitev izvršbe zavrne.

- Pritožba upnika zoper VI. točko izreka, v kateri mu niso priznani stroški odgovora na zahtevo za prekinitev ali omejitev izvršbe, se zavrne in se sklep v tem obsegu potrdi.

- Pritožba dolžnika zoper VII. točko izreka sklepa (glede zavrnitve stroškov predloga za omejitev dovoljene izvršbe) se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

- Pritožbi upnika zoper IX. točko izreka sklepa se ugodi in se sklep spremeni tako, da se stroški odgovora na predlog za omejitev dovoljene izvršbe, ki mu jih mora glede na VIII. točko izreka sklepa povrniti dolžnik, zvišajo za 399,82 EUR (na 51

4,06 EUR).

- Pritožba dolžnika zoper VIII. točko izreka sklepa (glede obveznosti povrnitve upnikovih stroškov odgovora na predlog za omejitev dovoljene izvršbe) se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

2. Dolžnik je dolžan upniku v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 82,48 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Uredba kot izvršilni naslov predvideva skupno sodbo in potrdilo o potrditvi te sodbe kot evropski nalog za izvršbo, zato je tudi vsebino terjatve treba ugotavljati iz obeh listin.

Sodba o nespornem zahtevku se lahko potrdi kot evropski nalog za izvršbo pod pogoji iz člena 6 Uredbe (izvršljivost sodbe, sodna pristojnost, ...) in če je sodni postopek v državi članici izvora izpolnjeval minimalne standarde za postopke o nespornih zahtevkih. Sodišče, ki izda potrdilo o evropskem plačilnem nalogu, torej ne preverja vsebine sodbe, temveč le te pogoje, zato tudi ni podlage za sklepanje, da je sodišče ob potrditvi sodbe, ki upniku daje pravico do obresti vse do plačila terjatve, s pojasnilom o višini obrestne mere za določena obdobja tek obresti omejilo.

Postopek izvršbe za sodbe, potrjene kot evropski nalog za izvršbo, se izvede po zakonodaji države članice izvršbe.

Ne v potrdilu o evropskem nalogu za izvršbo ne v samem plačilnem nalogu zahtevani zneski stroškov po višini niso konkretizirani oziroma opredeljeni, ravno tako pa niso navedeni nobeni podatki, ki bi omogočali izračun in preveritev višine teh stroškov, zato skladnosti izvršilnega naslova in predloga za izvršbo v tem delu sploh ni mogoče preizkusiti. Taka opredelitev v izvršilnem naslovu ne zadošča za določljivost terjatve iz naslova stroškov, zato izvršilni naslov v tem obsegu ni primeren za izvršbo.

V zvezi s pritožbenimi navedbami o neprimernosti kratkega 3 dnevnega roka za odgovor je pojasniti, da narava zahteve za prekinitev ali omejitev izvršbe terja takojšnje odločanje sodišča, saj bi se v nasprotnem primeru lahko zgodilo, da bi časovno kasneje izrečeni ukrep izgubil vsak praktičen pomen za dolžnika.

Zatrjevani vpliv na dolžnikovo poslovanje predstavlja škodo, ki je logična posledica izvršbe in zato ni pravno varovana. Poleg tega so dolžnikove navedbe, da mu bo z izvršbo poslovanje onemogočeno, zelo pavšalne, saj jih dolžnik ni preciziral s konkretnimi trditvami o vrsti, obsegu in načinu svojega poslovanja in tudi ni pojasnil, kako bo njegovo poslovanje ogroženo zaradi rubeža in prenosa denarnih sredstev do višine, ki se izterjuje v tem postopku, oziroma zaradi nemožnosti razpolaganja z nepremičninami in premičninami.

Kadar dolžnik vloži pravno sredstvo zoper sodbo, potrjeno kot evropski nalog za izvršbo, ali zahteva popravek ali umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo, lahko pristojno sodišče ali organ v državi članici izvršbe na zahtevo dolžnika: (a) omeji postopek izvršbe na zaščitne ukrepe; ali (b) pogojuje izvršbo s predložitvijo varščine, kot jo določi; ali (c) pod izjemnimi pogoji prekine postopek izvršbe. Ti ukrepi so dopustni le izjemoma, kadar interesi dolžnika za začasno omejitev ali prekinitev izvršbe pretehtajo nad interesi upnika po čim hitrejšem poplačilu svoje terjatve, pri tej presoji oziroma tehtanju pa je treba upoštevati tako možnosti za uspeh pravnega sredstva v državi izvora kakor tudi verjetnost, da bi lahko takojšnja izvršba povzročila dolžniku nenadomestljivo škodo.

Dikcija „pod izjemnimi pogoji“ nakazuje na „ultima ratio“ značaj ukrepa, kar pomeni, da se ga lahko izreče le, ko istega cilja ni mogoče doseči z milejšimi ukrepi. Pojem izjemnih pogojev predstavlja pravni standard, ki mu je evropski zakonodajalec določil le okvir, določitev natančnejše vsebine pa je prepustil tistemu, ki ga uporablja. Sodišče prve stopnje se je pri presoji obstoja oziroma izkaza izjemnih pogojev pravilno oprlo na analogno uporabo kriterijev, ki jih je (nacionalna) sodna praksa oblikovala za presojo obstoja pogojev za odlog izvršbe.

Omejitev izvršbe na zaščitne ukrepe je milejši ukrep, ki ga je njegovi teži ustrezno treba obravnavati kot utemeljen že takrat, ko so ob tehtanju interesov dolžnika in upnika podani posebno upravičeni razlogi, ki ne predstavljajo nujno nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Ti razlogi so v konkretnem primeru podani. Upnik je namreč predlog za izvršbo vložil za precej visok znesek, dolžnik pa je vložil zahtevo za umik potrdila o evropskem izvršilnem nalogu, v obliki katerega je potrjena sodba, s katero mu je naloženo plačilo prej navedenega zneska. Če bo dolžnik z zahtevo uspel, bo z omejitvijo izvršbe na zaščitne ukrepe zaščiten pred nastankom škode, povezane s povratnim izterjevanjem v izvršbi odtegnjenih sredstev, hkrati pa bo upnik zaščiten pred tem, da bi dolžnik v vmesnem času skril svoje premoženje. Upnik nasprotno ne v odgovoru na dolžnikov predlog ne sedaj v pritožbi ni ne zatrjeval ne izkazal, da bi mu z izrekom zaščitnih ukrepov in s tem, ko bo moral počakati z izvršbo do pravnomočne odločitve o zahtevi za umik potrdila, nastala kakršnakoli škoda.

V izvršilnem postopku ni mogoče govoriti o odločitvi o glavni stvari v istem smislu kot v pravdnem postopku, ko končno odločitev predstavlja sodba. V postopku izvršbe so namreč predvidena številčnejša pravna sredstva in procesna dejanja, ki vsako zase posebej predstavljajo samostojno odločitev o glavni stvari. Posledično je tudi o stroških v zvezi s temi pravnimi sredstvi in procesnimi dejanji treba odločati sproti, hkrati z odločitvijo o vsakem izmed njih, ob upoštevanju določb 38. člena ZIZ v zvezi s smiselno oziroma podredno uporabo določb ZPP o uspehu v postopku.