TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v IV. točki izreka delno spremeni, tako da se glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožniku iz naslova regresa za letni dopust obračunati:

-v letu 2010 bruto znesek 734,15 EUR, od tega zneska odvesti davek in tožniku izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2010 do plačila;

-v letu 2011 bruto znesek 748,10 EUR, od tega zneska odvesti davek in tožniku izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2011 dalje do plačila;

-v letu 2012 bruto znesek 763,06 EUR, od tega zneska odvesti davek in tožniku izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2012 dalje;

-v letu 2013 sorazmerni del regresa v znesku 261,22 EUR bruto, od tega zneska odvesti davek in tožniku izplačati neto znesek,

vse v roku 8 dni, pod izvršbo.

Kar zahteva tožnik več ali drugače, to je plačilo po višini opredeljenih neto zneskov regresa za letni dopust, se zavrne.“

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka ni izvedla postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZDR-1, saj tožniku ni omogočila zagovora v razumnem roku (ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni) in tudi ni dokazala okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor ne onemogoči. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita.

Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska regresa za letni dopust, se v skladu z 2. členom ZDoh-2 ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. Navedeno pomeni, da bo morala tožena stranka, od bruto zneskov regresa, ki so bili tožniku dosojeni, plačati dohodnino v višini, kakšna bo izhajala iz davčnih predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek regresa za letni dopust bo zato predstavljal tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal, po plačilu dohodnine, kakšna bo veljala v času dejanskega izplačila dosojenih zneskov, zato ni mogoče neto zneska določiti v višini, v kolikor je po višini določen bruto znesek, od katerega se obračunajo davčne obveznosti.