TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Šesti odstavek 4. člena Zakona o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 43/10) ni v neskladju z Ustavo.

Prvi stavek drugega odstavka 74. člena Ustave pooblašča zakonodajalca, da opredeli pogoje za ustanavljanje gospodarskih subjektov, s čimer se glede na ustaljeno ustavnosodno presojo določa način uresničevanja človekove pravice do svobodne gospodarske pobude v smislu drugega odstavka 15. člena Ustave. Zakonodajalec ima na podlagi navedene ustavne določbe pooblastilo, da uredi način uresničevanja pravice iz prvega odstavka 74. člena Ustave tudi, ko gre za opravljanje gospodarske dejavnosti. Zakonodajalec pri urejanju posameznih družbenih področij upravičeno razlikuje med urejanjem trga in vseh z njim povezanih elementov in med urejanjem drugih področij družbenega življenja, ki so v svojem izhodišču namenjena negospodarski in netržni dejavnosti. Vrtci, šole in drugi vzgojno-izobraževalni zavodi, v katerih se vzgajajo in izobražujejo otroci in mladostniki, so v svojem temelju namenjeni opravljanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti in tako niso prostor, ki bi bil namenjen svobodnemu izvrševanju gospodarske pobude. Zakonodajalec določi, kako se bo opravljala vzgojno-izobraževalna dejavnost, kakor tudi vse druge spremljajoče dejavnosti (kot je zagotavljanje prehrane otrok in mladostnikov), ki so namenjene le temu, da se zagotovi temeljni cilj, zaradi katerega so vzgojno-izobraževalni zavodi ustanovljeni. Tudi če se takšna spremljajoča dejavnost izvaja s pomočjo gospodarskih subjektov, lahko zakonodajalec uredi način, na katerega se bo ta dejavnost izvajala v prostorih vzgojno-izobraževalnih zavodov. Zato ureditev, ki prepoveduje v ta namen nameščanje samopostrežnih avtomatov s hrano in pijačo v vrtcih, šolah in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ne pomeni posega v svobodno gospodarsko pobudo iz prvega odstavka 74. člena Ustave, ampak pomeni določitev načina njenega uresničevanja. Ustavnosodna presoja načina uresničevanja človekove pravice iz prvega odstavka 74. člena Ustave je nujno zadržana. Ustavno sodišče v tem okviru praviloma preizkuša le, ali je imel zakonodajalec za določitev načina uresničevanja pravice razumen razlog. Izpodbijana prepoved namestitve prodajnih avtomatov za hrano in pijačo zasleduje zaščito otrok in mladostnikov, in sicer glede zdravega načina življenja in razvijanja zdravih prehranjevalnih navad. Po presoji Ustavnega sodišča je podana jasna zveza med izpodbijanim ukrepom ter njegovimi (družbeno pomembnimi) cilji, zaradi česar prepovedi avtomatov na območju šol in vzgojno-izobraževalnih zavodov ni mogoče odreči razumnosti. Šesti odstavek 4. člena Zakona o šolski prehrani je ustavno dopusten način izvrševanja pravice do svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena Ustave.