Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in...

3039. Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje klasične prašičje kuge - Pestis suum

Na podlagi četrtega odstavka 13. člena, četrtega odstavka 14. člena in drugega odstavka 15. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

PRAVILNIK
o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje klasične prašičje kuge – Pestis suum*

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa minimalne ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje klasične prašičje kuge – Pestis suum v skladu z Direktivo Sveta 2001/89/ES z dne 23. oktobra 2001 o ukrepih Skupnosti za nadzor nad klasično prašičjo kugo (UL L št. 316 z dne 1. 12. 2001, str. 5), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2008/73/ES z dne 15. julija 2008 o poenostavitvi postopkov za oblikovanje seznamov in objavljanje informacij na veterinarskem in zootehniškem področju, ter o spremembi direktiv 64/432/EGS, 77/504/EGS, 88/407/EGS, 88/661/EGS, 89/361/EGS, 89/556/EGS, 90/426/EGS, 90/427/EGS, 90/428/EGS, 90/429/EGS, 90/539/EGS, 91/68/EGS, 92/35/EGS, 91/496/EGS, 92/65/EGS, 92/66/EGS, 92/119/EGS, 94/28/ES, 200/75/ES, Odločbe 2000/258/ES ter direktiv 2001/89/ES, 2002/60/ES in 2005/94/ES (UL L št. 219 z dne 14. 8. 2008, str. 40).

2. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

-

prašiči so živali iz družine Suidae, vključno z divjimi prašiči;

-

divji prašiči so prašiči, ki se ne vzrejajo oziroma gojijo na gospodarstvu;

-

gospodarstvo je objekt s pripadajočim zemljiščem, kjer se stalno ali začasno redijo oziroma gojijo prašiči, razen klavnic, prevoznih sredstev in ograjenih območij (obore), v katerih se lahko gojijo in lovijo divji prašiči, če je velikost in struktura obore takšna, da ukrepi iz 5. člena tega pravilnika niso izvedljivi;

-

diagnostični priročnik je priročnik za diagnosticiranje klasične prašičje kuge, ki ga pripravi Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) v sodelovanju z Nacionalnim veterinarskim inštitutom (v nadaljnjem besedilu: NVI);

-

prašič, sumljiv na okužbo z virusom klasične prašičje kuge, je prašič oziroma truplo prašiča, ki kaže klinične znake oziroma post-mortalne spremembe ali reakcijo na opravljene laboratorijske preiskave, ki kažejo na možnost prisotnosti klasične prašičje kuge;

-

primer klasične prašičje kuge ali prašič, okužen z virusom klasične prašičje kuge, je prašič oziroma truplo prašiča, kjer so bili uradno potrjeni klinični znaki oziroma post-mortalne spremembe ali uradno potrjena prisotnost bolezni na podlagi opravljene laboratorijske preiskave;

-

izbruh klasične prašičje kuge je eden ali več uradno potrjenih primerov klasične prašičje kuge na gospodarstvu v Republiki Sloveniji;

-

primarni izbruh klasične prašičje kuge je izbruh klasične prašičje kuge, ki ni epizootiološko vezan na predhodne izbruhe klasične prašičje kuge na istem območju ali prvi izbruh klasične prašičje kuge na drugem območju;

-

primarni pojav klasične prašičje kuge pri divjih prašičih je katerikoli pojav klasične prašičje kuge pri divjih prašičih na območju, kjer niso uvedeni ukrepi za izkoreninjenje bolezni;

-

okuženo območje je območje s polmerom najmanj treh kilometrov od okuženega gospodarstva, kjer se uvedejo ukrepi za izkoreninjenje bolezni iz 10. člena tega pravilnika;

-

okuženo območje za divje prašiče je območje, na katerem so po potrditvi enega ali več pojavov klasične prašičje kuge pri divjih prašičih uvedeni ukrepi za izkoreninjenje bolezni. Meje okuženega območja določi VURS glede na geografske, ekološke in epizootiološke faktorje;

-

meta populacija divjih prašičev je skupina ali podskupina (subpopulacija) divjih prašičev, ki ima omejene stike z drugimi skupinami ali podskupinami divjih prašičev;

-

dovzetna populacija divjih prašičev je del populacije divjih prašičev, ki niso razvili imunskega odgovora proti virusu klasične prašičje kuge;

-

imetnik živali je pravna ali fizična oseba, ki je lastnik živali oziroma se ukvarja z rejo, varstvom, uporabo, gojitvijo, gospodarjenjem, šolanjem, prevozom ali prodajo živali;

-

pomije so odpadki hrane iz restavracij, gostinskih obratov ali kuhinj, vključno z industrijskimi kuhinjami ter gospodinjstvi, kjer redijo prašiče;

-

markirano cepivo je cepivo, ki lahko izzove zaščitno imunost, ki jo je mogoče na podlagi laboratorijskih testov, opravljenih v skladu z diagnostičnim priročnikom, razlikovati od imunskega odgovora, povzročenega ob naravni okužbi z divjim tipom virusa klasične prašičje kuge;

-

zakol je postopek usmrtitve živali z namenom nadaljnje obdelave živalskih tkiv v prehrani ljudi, obdelave krzna in kož ali v farmacevtske in kozmetične namene;

-

pokončanje je postopek usmrtitve živali iz veterinarskih razlogov, ko je treba živalska tkiva neškodljivo uničiti (konfiskat);

-

neškodljivo uničenje je oblika odstranitve živalskih odpadkov, ki je predpisana za živalska tkiva z visokim tveganjem v skladu s pravilnikom, ki ureja ravnanje z živalskimi odpadki in minimalne higiensko-tehnične pogoje, ki jih morajo pri tem izpolnjevati objekti in prevozna sredstva;

-

območje z visoko gostoto prašičev je geografsko območje s polmerom deset km okrog sumljivega ali okuženega gospodarstva, kjer je gostota več kot 800 prašičev na km2, pri čemer je sumljivo ali okuženo gospodarstvo locirano na območju enega ali več območnih uradov VURS, kjer je gostota prašičev na gospodarstvih več kot 300 prašičev na km2, ali od takšnega območja oddaljeno manj kot 20 km;

-

kontaktno gospodarstvo je vsako gospodarstvo, kjer bi lahko prišlo do okužbe s klasično prašičjo kugo zaradi lokacije, gibanja ljudi, prašičev, vozil ali drugih razlogov;

-

inkubacijska doba je časovno obdobje, ki traja od izpostavljenosti kužnemu agensu do pojava kliničnih znakov;

-

veterinarska organizacija je pravna ali fizična oseba z verificirano ambulanto, ki je v skladu z določbami zakona, ki ureja veterinarstvo, pristojna za opravljanje določenih veterinarskih dejavnosti;

-

državno središče za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB) je skupina strokovnjakov za vodenje ter nadziranje ukrepov za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, ki jo imenuje minister, pristojen za veterinarstvo.

3. člen

(klinični znaki in prijavljanje klasične prašičje kuge)

(1)

Klinični znaki in inkubacijska doba za klasično prašičjo kugo so navedeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)

Vsak pojav ali sum na klasično prašičjo kugo je treba nemudoma javiti VURS.

(3)

Ob potrditvi klasične prašičje kuge VURS:

a)

prijavi bolezen v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni živali, ter Evropski komisiji in državam članicam Evropske unije v skladu s prilogo 6, ki je sestavni del tega pravilnika, posreduje podatke o:

-

izbruhih klasične prašičje kuge, ki so potrjeni na gospodarstvih,

-

primerih klasične prašičje kuge, ki so potrjeni v klavnici ali na prevoznih sredstvih,

-

primarnih pojavih klasične prašičje kuge, potrjenih pri divjih prašičih,

-

rezultatih epizootiološke poizvedbe, opravljene v skladu z 8. členom tega pravilnika;

b)

Evropski komisiji in državam članicam Evropske unije posreduje v skladu s točko a) četrtega odstavka in petega odstavka 16. člena tega pravilnika podatke o nadaljnjih potrjenih primerih klasične prašičje kuge pri divjih prašičih na okuženem območju.

4. člen

(ukrepi v primeru suma na klasično prašičjo kugo)

(1)

Veterinarska organizacija je dolžna ob sumu, da se je pojavila klasična prašičja kuga, brez odlašanja potrditi ali ovreči sum v skladu s postopki iz diagnostičnega priročnika in o vsakem sumu nemudoma obvestiti VURS in NVI.

(2)

VURS mora nemudoma sklicati člane DSNB, ki vodi in nadzira ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni.

(3)

Veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni v skladu z navodili DSNB:

-

poslati truplo poginulih živali in krvne vzorce sumljivih živali v preiskavo;

-

opraviti epizootiološko poizvedovanje na območju, kjer je prijavljen sumljiv primer in s pisnim navodilom določiti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni;

-

zagotoviti neškodljivo uničenje trupel poginulih živali.

(4)

Če suma na klasično prašičjo kugo ni mogoče izključiti, odredi veterinarski inšpektor uradni nadzor na sumljivem gospodarstvu ter izvajanje naslednjih ukrepov, ki jih v skladu z navodili DSNB izvaja veterinarska organizacija:

-

zaporo žarišča okužbe;

-

popis vseh živali na sumljivem gospodarstvu ter posebej živali, dovzetnih za bolezen, bolnih in sumljivih živali ter poginulih živali. Popis živali mora biti redno ažuriran, vključno z novorojenimi živalmi ter živalmi, ki poginejo v obdobju suma bolezni. Za namen uradnega nadzora morajo biti ti podatki stalno na razpolago;

-

osamitev prašičev oziroma prepoved gibanja prašičev znotraj sumljivega gospodarstva;

-

diagnostični priročnik pomeni diagnostični priročnik iz Priloge Odločbe Komisije z dne 1. februarja 2002 o odobritvi Diagnostičnega priročnika, ki določa diagnostične postopke, metode vzorčenja in merila za ocenjevanje rezultatov laboratorijskih preiskav za potrjevanje klasične prašičje kuge (UL L št. 39 z dne 9. 2. 2002, str. 71) (Odločba 2002/106/ES);

-

prepoved prometa z mesom, proizvodi, semenom, jajčeci in zarodki prašičev, krmo, odpadki in opremo, ki bi lahko bili vzrok za širjenje bolezni, razen če to dovoli VURS, pri čemer je ne glede na navedeno prepovedan promet z mesom in proizvodi prašičev ter semenom, jajčeci in zarodki prašičev v okviru Evropske unije;

-

prepoved gibanja oseb in prevoznih sredstev iz oziroma na sumljivo gospodarstvo, razen če to dovoli VURS;

-

postavitev razkuževalnih barier na vhodu in izhodu na sumljivo gospodarstvo in v posamezne objekte na sumljivem gospodarstvu. Osebe, ki prihajajo in zapuščajo sumljivo gospodarstvo, morajo razkužiti obutev in upoštevati druge higienske ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje nevarnosti širjenja bolezni;

-

razkuževanje vsakega prevoznega sredstva, preden zapusti sumljivo gospodarstvo;

-

epizootiološko poizvedovanje v skladu s prilogo 2, ki je sestavni del tega pravilnika;

-

ostale ukrepe za preprečitev širjenja bolezni.

(5)

Ukrepe iz prejšnjega odstavka se lahko uvede tudi na drugih gospodarstvih, za katera se sumi, da so okužena.

(6)

Če tako zahteva epizootiološko stanje in še posebej v primeru, če se sumljivo gospodarstvo nahaja na območju z visoko gostoto prašičev, lahko veterinarski inšpektor po posvetovanju z DSNB odredi ukrepe iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika. Če pogoji dopuščajo, veterinarski inšpektor izvajanje teh ukrepov omeji samo na prašiče, ki so sumljivi na okužbo z virusom klasične prašičje kuge in le na tiste objekte, kjer so bili ti prašiči nastanjeni, pod pogojem, da so bili ti prašiči nastanjeni in krmljeni povsem ločeno od drugih prašičev na gospodarstvu. V vsakem primeru je potrebno po pokončanju prašičev odvzeti zadostno količino vzorcev, da se v skladu z določili diagnostičnega priročnika, prisotnost virusa klasične prašičje kuge potrdi ali izključi.

(7)

Okrog sumljivega gospodarstva lahko veterinarski inšpektor določi začasno območje nadzora, znotraj katerega se izvajajo ukrepi iz četrtega odstavka tega člena.

(8)

Ukrepi iz četrtega odstavka tega člena se izvajajo, dokler ni sum na klasično prašičjo kugo uradno izključen.

5. člen

(ukrepi po potrditvi klasične prašičje kuge)

(1)

Prisotnost klasične prašičje kuge uradno potrdi ali izključi VURS na podlagi kliničnih znakov in rezultatov laboratorijskih preiskav.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko VURS v primeru epidemije uradno potrdi prisotnost klasične prašičje kuge zgolj na podlagi kliničnih znakov klasične prašičje kuge oziroma rezultatov epizootioloških poizvedovanj.

(3)

Ko je klasična prašičja kuga uradno potrjena, mora veterinarski inšpektor poleg ukrepov iz četrtega odstavka 4. člena tega pravilnika na okuženem gospodarstvu odrediti naslednje ukrepe:

-

takojšnje pokončanje vseh prašičev na okuženem gospodarstvu, na način, da se med pokončanjem in prevozom prepreči tveganje širjenja virusa klasične prašičje kuge;

-

v skladu z določili diagnostičnega priročnika odvzem vzorcev tkiva oziroma krvi od pokončanih prašičev, da se ugotovi način vnosa virusa v rejo in trajanje okužbe pred uradno prijavo bolezni;

-

uničenje trupel poginulih in pokončanih prašičev;

-

uničenje mesa prašičev, ki so bili zaklani v obdobju med verjetnim vnosom klasične prašičje kuge in uvedenimi ukrepi;

-

uničenje semena, jajčec in zarodkov prašičev, ki so bili odvzeti v obdobju med verjetnim vnosom klasične prašičje kuge in uvedenimi ukrepi;

-

prepoved prometa z živalmi, živili, surovinami, odpadki, krmo ter z drugimi predmeti, s katerimi se lahko bolezen prenese;

-

obdelava vseh snovi in odpadkov, ki bi lahko bili kontaminirani (npr. krma), na način da je zagotovljeno uničenje virusa klasične prašičje kuge, v skladu z navodili veterinarskega inšpektorja;

-

uničenje vsega materiala za enkratno uporabo, ki bi lahko bil kontaminiran, zlasti tistega, ki se je uporabljal v postopku klanja, v skladu z navodili veterinarskega inšpektorja;

-

v primeru primarnega izbruha klasične prašičje kuge: za določitev genetskega tipa virusa, uporaba izolata virusa klasične prašičje kuge v laboratorijskem postopku, ki je določen z diagnostičnim priročnikom;

-

izvedba epizootiološkega poizvedovanja v skladu s prilogo 2 tega pravilnika;

-

čiščenje in dezinfekcija objektov, vozil in opreme v skladu s prilogo 3, ki je sestavni del tega pravilnika;

-

drugi ukrepi za sanacijo okuženega gospodarstva.

(4)

V primeru ugotovitve klasične prašičje kuge v laboratoriju, živalskem vrtu, parku z divjimi živalmi ali ograjenem območju, kjer so prašiči nastanjeni v znanstvene namene, namene ohranjanja vrste in redkih pasem, lahko VURS dovoli odstopanja od ukrepov iz prve in pete alinee prejšnjega odstavka, pri čemer ne smejo biti ogroženi osnovni interesi Evropske unije.

(5)

O odločitvi iz prejšnjega odstavka VURS nemudoma obvesti Evropsko komisijo.

6. člen

(ukrepi po potrditvi klasične prašičje kuge na gospodarstvu, sestavljenem iz različnih proizvodnih enot)

(1)

Če je klasična prašičja kuga potrjena na gospodarstvu, ki je sestavljeno iz dveh ali več ločenih proizvodnih enot, lahko VURS za neokužene proizvodne enote dovoli odstopanje od ukrepov iz prejšnjega in 4. člena tega pravilnika, pod pogojem, da veterinarski inšpektor potrdi, da so proizvodne enote popolnoma ločene glede prostorov, skrbnikov živali, reje in krmljenja, tako da je onemogočeno širjenje virusa iz ene proizvodne enote v drugo. V tem primeru pripravi VURS natančna navodila za preprečitev širjenja bolezni.

(2)

O dovoljenem odstopanju iz prejšnjega odstavka VURS nemudoma obvesti Evropsko komisijo.

7. člen

(ukrepi na kontaktnih gospodarstvih)

(1)

Gospodarstva se označijo kot kontaktna gospodarstva, če veterinarski inšpektor ugotovi ali sklepa na podlagi epizootiološke poizvedbe iz 8. člena tega pravilnika, da bi klasična prašičja kuga lahko bila zanesena iz drugih gospodarstev na sumljivo ali okuženo gospodarstvo ali iz sumljivega ali okuženega gospodarstva na druga gospodarstva.

(2)

Na kontaktnih gospodarstvih odredi veterinarski inšpektor ukrepe iz četrtega odstavka 4. člena tega pravilnika, ki se izvajajo, dokler ni sum na klasično prašičjo kugo uradno izključen.

(3)

Če je epizootiološko stanje neugodno, lahko veterinarski inšpektor po posvetovanju z DSNB odredi na kontaktnih gospodarstvih tudi ukrepe iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika. V skladu z diagnostičnim priročnikom se pokončanim prašičem odvzame zadostno količino vzorcev krvi oziroma tkiva, da se potrdi ali izključi prisotnost virusa klasične prašičje kuge na kontaktnih gospodarstvih.

(4)

Glavni kriteriji in dejavniki tveganja, ki jih je na kontaktnih gospodarstvih treba upoštevati pri izvajanju ukrepov iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika, so določeni v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.

8. člen

(epizootiološka poizvedba)

(1)

Na podlagi vprašalnikov, ki so pripravljeni v okviru načrta ukrepov za izkoreninjenje klasične prašičje kuge, izvede veterinarska organizacija v povezavi s sumljivimi primeri ali izbruhi klasične prašičje kuge, epizootiološko poizvedbo, ki mora vsebovati vsaj naslednje podatke:

-

čas, ki je pretekel od možnega obstoja virusa klasične prašičje kuge na gospodarstvu do postavitve suma oziroma prijave klasične prašičje kuge,

-

možen izvor klasične prašičje kuge na gospodarstvu in določitev vseh ostalih gospodarstev, kjer bi se lahko prašiči okužili na isti način,

-

premiki ljudi, vozil, živali, trupov, semena, mesa ali drugih materialov, ki bi lahko bili vektor za prenos virusa.

(2)

Če pokaže epizootiološka poizvedba, da se je klasična prašičja kuga lahko razširila iz ali na gospodarstva, ki se nahajajo na območju drugih držav članic Evropske unije, VURS o tem nemudoma obvesti Evropsko komisijo in zadevne države.

9. člen

(okuženo in ogroženo območje)

(1)

Po uradni potrditvi klasične prašičje kuge na gospodarstvu veterinarski inšpektor takoj določi meje okuženega območja s polmerom najmanj tri km in meje ogroženega območja s polmerom najmanj deset km, pri čemer je treba upoštevati geografske, administrativne, ekološke in epizootiološke faktorje glede na bolezen in možen nadzor.

(2)

Na okuženem in ogroženem območju se uvedejo ustrezni ukrepi iz 10. in 11. člena tega pravilnika.

(3)

Velikost okuženega in ogroženega območja se lahko spremeni glede na:

-

rezultate epizootiološke poizvedbe iz prejšnjega člena;

-

geografski položaj, predvsem naravne in umetne meje;

-

položaj in bližino gospodarstev;

-

vzorce premikov prašičev, njihov promet in razpoložljivost klavnic;

-

sredstva in zmožnost osebja, ki lahko kontrolira premike prašičev znotraj območja, zlasti če je potrebno prašiče pokončati in premakniti iz izvornega gospodarstva;

-

uvedene ukrepe.

(4)

Če okuženo ali ogroženo območje vključuje del ozemlja drugih držav v okviru Evropske unije, se okuženo oziroma ogroženo območje določi v sodelovanju s pristojnimi organi zadevnih držav.

(5)

VURS sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s postavitvami vidnih oznak in opozorilnih napisov ter uporabo medijev kot sta televizija in tisk, da se zagotovi, da se vse osebe znotraj okuženega in ogroženega območja v celoti seznanijo z uvedenimi ukrepi iz 10. in 11. člena tega pravilnika.

10. člen

(ukrepi na okuženem območju)

(1)

Na okuženem območju veterinarski inšpektor:

a)

odredi izvedbo popisa vseh gospodarstev, kjer se redijo prašiči. Najkasneje v sedmih dneh po določitvi okuženega območja mora tamkajšnja gospodarstva obiskati veterinar veterinarske organizacije in opraviti klinični pregled prašičev ter pregled registra in identifikacijskih oznak prašičev;

b)

prepove premike in prevoz prašičev, razen:

-

v izjemnih primerih, ko zaradi izvedbe določb drugega odstavka tega člena, veterinarski inšpektor po predhodnem posvetovanju z VURS, določi oskrbovalne poti gospodarstva,

-

za tranzit prašičev po cesti ali železnici, kjer poteka prevoz brez raztovarjanja in ustavljanja,

-

za zakol prašičev, ki pridejo iz območja izven okuženega območja in so namenjeni neposrednemu zakolu znotraj okuženega območja po predhodni odobritvi Evropske komisije;

c)

v skladu s prilogo 3 tega pravilnika odredi čiščenje in dezinfekcijo prevoznih sredstev in opreme, ki se uporabljajo za prevoz prašičev, drugih živali ali stvari (npr. trupi, krma, gnoj, gnojevka), ki bi lahko bili okuženi. Nobeno prevozno sredstvo, ki je bilo uporabljeno za prevoz prašičev, ne sme zapustiti okuženega območja, ne da bi bilo prej očiščeno, razkuženo, pregledano in odobreno s strani veterinarskega inšpektorja;

Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje klasične prašičje kuge - Pestis suum

Časovnica