TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, da se razveljavijo učinki pravnih dejanj med pravdnima strankama, in sicer plačila bančnega nakazila dne 19.2.2009 v višini 126.000,00 EUR (točka I izreka) zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje (v točkah II, III in IV).

III. Dopolnitev pritožbe tožene stranke z dne 2.1.2014 se zavrže.

IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 2.856,20 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila.

Za takšna obveznostna razmerja, kot jih vzpostavi pridobitev članske pravice v gospodarski družbi, ni mogoče zagovarjati stališča, da so predstavljala le „trenutno obveznost“, zaradi katere naj bi po razdrtju pogodbe učinkovalo prenehanje pogodbe za nazaj (ex tunc).

Gre za objektivno merilo o stanju družbe, ki ga pravna teorija poimenuje kot kriza družbe, in pri katerem ni v primeru, ko je nad družbo začet insolvenčni postopek, pravno pomembno, ali so družbeniki ob dajanju posojila vedeli, ali bi morali vedeti, da je družba v takšnem kriznem stanju, da bi ji morali zagotoviti lastni kapital.