TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi ter se izpodbijana pravnomočna sodba v obsodilnem delu spremeni za dejanje pod točko I/3a izreka tako, da se zoper obsojeno B. K. iz razloga po 4. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

z a v r n e o b t o ž b a ,

da kot odvetnica pri zastopanju premoženjske koristi N. A. zavestno ni izpolnila svoje obveznosti delati v njeno korist ter je tako za pridobitve premoženjske koristi sebi izrabila dano ji pooblastilo s tem, da je kot njena pooblaščenka v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. P 160/2006 vse od 10. 4. 2008, ko je družba S., d. o. o., kot tožena stranka po pravnomočni sodbi opr. št. P 160/2006 z dne 6. 3. 2008 plačala na račun obdolženke kot pooblaščenka oškodovanke, oškodovanki prisojeno odškodnino v znesku 8.326,42 EUR, do dne 19. 7. 2010 v Ž. na sedežu njene odvetniške pisarne na ..., z namenom pridobitve premoženjske koristi vztrajno zatrjevala, da pravdni postopek P 160/2006 še ni končan in da še vedno traja, pri tem pa je kot njene pooblaščena odvetnica vedela, da je bil pravdni postopek že pravnomočno končan in da je tožena stranka S., d. o. o., že dne 10. 4. 2008 na njen transakciji račun št. SI56 ..., odprt pri PBS, d. d., nakazala prisojeno odškodnino v znesku 8.326,42 EUR, ta znesek pa je obdolženka zadržala zase in si je v navedenem znesku pridobila protipravno premoženjsko korist,

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje izneverjenja po tretjem v zvezi z drugim in prvim odstavkom 215. člena Kazenskega zakonika.

Na podlagi prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obsojenke ter potrebni izdatki in nagrada njene zagovornice obremenjujejo proračun.

II. V ostalem se sodbi sodišč prve in druge stopnje v obsodilnem delu razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pravica obdolženca je, da se izjavi o vsem dokaznem gradivu, še posebej če je izvedensko mnenje zanj obremenilno, da se izjavi tako o izvedenskih mnenjih in da seveda z nasprotnimi argumenti tudi s strokovnim pomočnikom, to je strokovnjakom, izpodbija pravilnost in logičnost ter strokovnost mnenja odrejenega izvedenca oziroma odrejenih izvedencev.

Čeprav je strokovnjak, ki ga angažira stranka, strankin pomočnik, ki stranki s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pomaga pri uveljavljanju pravic, pa zagovornica utemeljeno uveljavlja, da je bila kršena obramba obsojenke, ker sodišče obeh strokovnjakinj ni neposredno zaslišalo, saj je njuno strokovno mnenje bilo za obrambo ključno in razbremenilni dokaz, zato samo pisna izmenjava mnenj med izvedenci in obema strokovnjakinjama, ne da bi sodišče na glavni obravnavi dalo obrambi možnost, da strokovnjakinji tudi neposredno zasliši, pomeni kršitev obsojenkine pravice do obrambe.