Kolektivna pogodba dejavnosti Cestnega gospodarstva (KPD-CG)

na strani delodajalcev:

na strani delojemalcev: KSS PERGAM – Sindikat cestnega gospodarstva Slovenije

Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

Kolektivna pogodba velja za podpisnike kolektivne pogodbe, ki po standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95, 15/96, 2/02) na pridobiten način opravljajo dejavnost 45.23 gradnja cest, železniških prog, letališč in športnih objektov.

Za druge delodajalce, ki po standardni kvalifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95, 15/96, 2/02) na pridobiten način opravljajo dejavnost 45.23 gradnja cest, železniških prog, letališč in športnih objektov in so člani Združenja delodajalcev Slovenije, kolektivna pogodba velja, pod pogojem, da k njej pristopijo.

Ta Kolektivna pogodba velja za vse delavce zaposlene pri delodajalcih, ki jih zajema stvarna veljavnost te kolektivne pogodbe, razen, če ni s posamezno pogodbo o zaposlitvi drugače določeno, vendar ne manj ugodno kot je določeno s to pogodbo.

Ta Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.

Ta pogodba je sklenjena za nedoločen čas. Veljati začne 1. 8. 2004. Pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Veljavnost tarifne priloge, ki je sestavni del te kolektivne pogodbe, je določena v tarifni prilogi.

Če do preteka veljavnosti tarifne priloge ni sklenjena nova tarifna priloga, se njena veljavnost podaljša, do sklenitve nove tarifne priloge.

Izraza delavec in delodajalec se v tej kolektivni pogodbi uporabljata v pomenu in obsegu kot to opredeljuje zakon o delovnih razmerjih.

Gospodarska dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja z namenom pridobivanja dobička, v statusni obliki, ki jo predvideva zakon. Šteje se, da gre za opravljanje gospodarske dejavnosti na pridobiten način, če je subjekt statusno organiziran v obliki, katere temeljni namen je pridobivanje dobička.

Poslovodne osebe so osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.

Splošni akt je akt delodajalca, ki na splošno ureja posamezna vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji, skladno z zakonom o delovnih razmerjih.

Sistemizacija delovnih mest je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta in pogoje za zasedbo delovnih mest.

Kolektivna pogodba obsega obligacijski in normativni del. Obligacijski del opredeljuje razmerja med stranema kolektivne pogodbe ter preprečevanje in reševanje kolektivnih sporov, normativni del pa določa obseg pravic delavcev in obveznosti delodajalcev. Sestavni del normativnega dela kolektivne pogodbe je tudi tarifna priloga.

Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil je pojasnjen v poglavju, ki opredeljuje plačilo za delo.

Stranke te kolektivne pogodbe so podpisniki na delodajalski in na delojemalski strani.

Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi pri delodajalcih.

Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest.

Tarifni razredi so naslednji:

tarifni razred: (enostavna dela)

Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučitev in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.

tarifni razred: (manj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe še krajši eno ali več mesečni tečaji.

tarifni razred: (srednje zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja ali program USO z 2 letoma delovnih izkušenj oziroma po NPK-nacionalni poklicni kvalifikaciji.

tarifni razred: (zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja, ali program USO z 10 leti delovnih izkušenj oziroma po NPK nacionalni poklicni kvalifikaciji.

tarifni razred: (bolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit.

Delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.

tarifni razred: (zelo zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba.

tarifni razred: (visoko zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba.

Delovna mesta za katera se zahteva univerzitetna izobrazba.

tarifni razred: (najbolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju ali strokovnem izobraževanju.

tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela).

Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat.

Tipična dela oziroma poklici se razvrstijo v posamezne tarifne razrede:

-------------------------------------------
Tar. razred     Tipična delovna mesta
-------------------------------------------
I.              NK gradbeni delavec
                NK asfalter
                NK cestar za enostavna dela
-------------------------------------------
II.             PU gradbeni delavec
                PU cestar
                PU zidar
                PU tesar
                PU asfalter
                PU strojnik LGM
-------------------------------------------
III.            PU cestni preglednik
                cestar
                vzdrževalec AC
                strojnik LGM
-------------------------------------------
IV.             KV zidar
                KV tesar
                KV asfalter
                cestni preglednik
                strojnik TGM
                voznik
                skupinovodja
                pobiralec cestnin
-------------------------------------------
V.              delovodja
                gr. tehnik
                prometnik
                knjigovodja
-------------------------------------------
VI.             vodja enote
                vodja gradbišča
                vodja priprave dela
                glavni knjigovodja
-------------------------------------------
VII./1VII./2    vodja projekta
                projektant
VIII.           svetovalec
-------------------------------------------
IX.             –
-------------------------------------------

Delodajalec mora pred sprejetjem akta o sistematizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.

Pogodba o zaposlitvi poleg sestavin, ki jih določa zakon, lahko vsebuje tudi določila o:

Delodajalec je dolžan delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogočiti seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

Poskusno delo ne sme trajati dlje kot je določeno v objavi.

Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela se določi v pogodbi o zaposlitvi.

Kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju, sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik.

Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe:

Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se glede na dolžino delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja) oziroma največ za šest mesecev (VII. stopnja).

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.

Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katero se je usposabljal pripravnik. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.

Pripravništva ni treba opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanjem med trajanjem delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke in delavcu, ki je pridobil poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.

Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.

Pripravnik opravlja pripravniški izpit najpozneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.

Delavec mora opravljati tudi drugo delo, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi v naslednjih primerih:

Potrebe po opravljanju drugega dela opredeli delodajalec in o tem obvesti delavca v roku, ki ga določa pogodba o zaposlitvi, najpozneje pa en dan pred datumom začetka dela. V izjemnih in utemeljenih primerih delodajalec lahko odredi delo brez predhodnega obvestila.

Če mora delavec v celoti opravljati drugo delo, ki ni predmet njegove pogodbe o zaposlitvi, mu za čas opravljanja drugega dela pripada najmanj taka plača kakršno bi prejel, če bi opravljal delo po svoji pogodbi o zaposlitvi oziroma plača, ki je zanj ugodnejša.

Če je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen, delavca ni mogoče napotiti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

V primerih napotitve delavca na delo v drug kraj mora delodajalec delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela.

Če napotitev delavca na delo v drug kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je treba zagotoviti enakovredne bivalne razmere in možnosti šolanja otrok (osnovno šolstvo).

Upravičeni razlogi (poleg tistih, ki jih določa 211. člen Zakona o delovnih razmerjih), zaradi katerih delavec lahko odkloni napotitev na začasno delo v tujino, so:

Delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora ter čas upravičene odsotnosti z dela v skladu z zakonom in to kolektivno pogodbo.

Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.

Polni delovni čas traja največ 40 ur na teden.

Delovni teden ima praviloma 5 delovnih dni.

Razporeditev delovnega časa v koledarskem letu se opredeli v planu izrabe letnega delovnega časa. Delodajalec mora je pred sprejemom plana izrabe letnega delovnega časa s predlogom plana seznaniti sindikat. Sindikat lahko v 8 dneh od seznanitve poda svoje mnenje. Delodajalec se je do mnenja sindikata dolžan opredeliti. Če sindikat v 8 dneh ne da mnenja, se šteje, da s planom soglaša.

Plan izrabe letnega delovnega časa delodajalec oblikuje skladno s potrebami delovnega procesa najpozneje do 31. 3. tekočega koledarskega leta.

Pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa in začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas po šestem odstavku 147. člena zakona o delovnih razmerjih kot povprečna delovna obveznost v obdobju 12 mesecev.

Dnevni ali tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju kot je določen v zakonu, se zagotavlja v roku dveh mesecev (158. členu zakona o delovnih razmerjih).

Če delavec dela s krajšim delovnim časom od polnega, ker to zahtevajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovni čas krajši od polnega, ima enake pravice kot delavec, ki dela polni delovni čas, uresničuje pa jih sorazmerno času za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, razen tistih pravic za katere zakon in ta pogodba določata drugače.

Drug izjemen, nujen in nepredviden primer, ko se mora opravljati nadurno delo je nenadno, izjemno začasno povečanje obsega dela na določenem delovnem mestu.

Delavcem, ki imajo 5-dnevni delovni tednik, pripada 20 dni osnovnega dopusta.

Delavcem, ki imajo delovni čas razporejen na več kot 5 dni v tednu, se osnovni 20-dnevni dopust sorazmerno poveča; tistim, ki imajo delovni čas razporejen na manj kot 5 dni v tednu, pa sorazmerno zmanjša.

Proste sobote se ne vštevajo v letni dopust.

Delavec ima pravico 2 dni letnega dopusta izrabiti tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti delodajalca 3 dni pred nastopom dopusta.