TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožencema njune revizijske stroške, vsakemu po 261,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Pravilo o dokaznem bremenu iz 215. člena ZPP sodišče uporabi takrat, ko na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva. Iz obrazložitve sodišč prve in druge stopnje pa je razvidno, da sodišče prve stopnje ni bilo v spoznavni krizi in ni odločalo na podlagi pravila o dokaznem bremenu, ampak je na podlagi izvedenega dokaznega postopka s prepričanjem ugotovilo pravno pomembna dejstva, na katera je oprlo oceno, da toženca s procesnimi dejanji v pravdi P 642/2006 nista nameravala obiti prisilnih predpisov o prodaji kmetijskih zemljišč.

Po oceni Vrhovnega sodišča za zavrnitev tožbenega zahtevka zadošča že ugotovitev sodišča, da prvi toženec tožbe za ugotovitev obstoja lastninske pravice ni vložil z namenom izigrati prisilne predpise o prodaji kmetijskih zemljišč, ampak zato, ker je bil prepričan, da sta sporni zemljišči res njegovi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da iz toženčeve izpovedi izhaja, da na tožbo ni odgovoril zato, ker je nepremičnine podedoval od očeta s katerim ni imel stikov, da ni bil seznanjen s stanjem zemljišč in je bil nezainteresiran za izid obeh postopkov: postopka prodaje zemljišča in sodnega postopka v zvezi s priposestvovanjem.

Po oceni Vrhovnega sodišča sploh ni pomembno, ali bi sodišče v primeru, če bi toženec na tožbo odgovoril in bi nasprotoval trditvam tožnika o obstoju veljavne podlage za pridobitev spornih zemljišč in s tem dobrovernosti tožnika, tožbenemu zahtevku ugodilo ali ne. Pravno pomembno tudi ni, zakaj so pravni predniki drugega toženca sporni zemljišči izročili pravnim prednikom prvega toženca. Zadošča ugotovitev, da sta D. D. in prvi toženec verjela, da imata nepremičnino v lastniški posesti in sta zato ugotovitveno tožbo vložila v dobri veri. Vrhovno sodišče le še dodaja, da je bil prvi zakon, ki je vseboval prisilne določbe o postopku prodaje kmetijskih zemljišč, sprejet leta 1965 (Zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, Ur. l. SFRJ, št. 25/65), kar pomeni, da leta 1956 (in prej) kogentnih pravil glede pridobivanja kmetijskih zemljišč še ni bilo.