TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
-
Analiziraj sodbo
-
Napiši izvleček
-
Izdelaj povzetek
Portal TFL
VSRS sklep VIII Ips 313/2015 - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - predsednik uprave - pritožbena novota - okvir sodne presoje - položaj pr...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Delovno-socialni oddelek
DATUM ODLOČBE
23.2.2016
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS sklep VIII Ips 313/2015
INTERNA OZNAKA
VS3006672
SENAT, SODNIK
mag. Ivan Robnik (preds.), mag. Marijan Debelak (poroč.), Karmen Iglič Stroligo, Marjana Lubinič, Borut Vukovič
INSTITUT VSRS
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - predsednik uprave - pritožbena novota - okvir sodne presoje - položaj predsednika uprave in kršitve delovnih obveznosti - evidentiranje delovnega časa - očitki v pisnem opozorilu
PODROČJE VSRS
DELOVNO PRAVO
IZREK
Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se tudi glede odločite o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 8. 12. 2008 razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
JEDRO
Pritožbene navedbe, da so dnevi v katerih toženka tožniku očita izostanek oziroma manjše število opravljenih ur v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi vsebovani oziroma pokriti že s pisnim opozorilom pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ne predstavljajo navajanja novih dejstev in predlaganje novih dokazov iz 337. člena ZPP.
V zvezi z očitkom evidentiranja tožnikove prisotnosti oziroma neresničnimi podatki pri tem je treba kot izhodišče za presojo upoštevati predvsem položaj tožnika kot predsednika uprave toženke.
Glede delovnega časa (in ostalih opravil v zvezi s tem) tožnik ni bil v podrejenem položaju in vezan na posebna navodila nekoga drugega. Zaradi tega se zastavlja vprašanje, ali so imele evidence sploh nek poseben pomen in tožnikovo pavšalno podpisovanje evidentiranja ur (kot izhaja iz dosedanjega postopka), ki jih je izvajala podrejena delavka, sploh lahko predstavlja kršitev njegovih pogodbenih obveznosti oziroma, ali v tem primeru sploh lahko govorimo o tožnikovem naklepnem ravnanju, dodatno tudi v povezavi z očitki kršitev, ki naj bi imela celo znake več kaznivih dejanj.
V zvezi z očitkom evidentiranja tožnikove prisotnosti oziroma neresničnimi podatki pri tem je treba kot izhodišče za presojo upoštevati predvsem položaj tožnika kot predsednika uprave toženke.
Glede delovnega časa (in ostalih opravil v zvezi s tem) tožnik ni bil v podrejenem položaju in vezan na posebna navodila nekoga drugega. Zaradi tega se zastavlja vprašanje, ali so imele evidence sploh nek poseben pomen in tožnikovo pavšalno podpisovanje evidentiranja ur (kot izhaja iz dosedanjega postopka), ki jih je izvajala podrejena delavka, sploh lahko predstavlja kršitev njegovih pogodbenih obveznosti oziroma, ali v tem primeru sploh lahko govorimo o tožnikovem naklepnem ravnanju, dodatno tudi v povezavi z očitki kršitev, ki naj bi imela celo znake več kaznivih dejanj.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.