TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbam zagovornikov obdolženih B.B., B.S. in D.R. se ugodi in izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v celoti za vse obdolžence, po uradni dolžnosti pa tudi v odločbah o odvzemu premoženjske koristi M.M., J.H.A.M., H.T.V.J., I.R., M.K. in B.B., razveljavi in obtožnica Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru z dne 23. 7. 2015, št. MB-Kt/3739/2012, modificirana dne 8. 5. 2018,

da so:

I.

1. B.B. v času od 15. 2. 2010 do 22. 2. 2011 v M. kot uradna oseba, in sicer kot glavni tajnik Univerze (v nadaljevanju U.), ki na podlagi 22. člena Statuta U. zastopa univerzo v mejah splošnih aktov univerze in v skladu s pooblastili, ki jih določi rektor, ter ki na podlagi petega odstavka 22. člena Akta o sistemizaciji skrbi za zakonitost dela univerzitetne uprave, za izvajanje obveznosti univerzitetne uprave, določenih z zakonom, drugimi predpisi in splošnimi akti U. ter opravlja druge naloge v skladu z zakoni, izrabil svoj uradni položaj, zato da bi sebi in N.B., M.K., T.P., I.R., J.Č.R., H.J.M., J.H.A.M., H.T.V.J., M.M., F.M., M.S. in D.J. pridobil protipravno premoženjsko korist, na ta način, da je uredil plačilo smučarskih, nastanitvenih in gostinskih storitev, ki so jih navedeni koristili v času od 29. 1. 2010 do 5. 2. 2010 v L. domu iz proračuna U., čeprav U. teh storitev ni naročila, in sicer je:

- najprej S.O. dne 15. 2. 2010 preko elektronske pošte naročil, naj račun za obravnavane storitve v imenu družbe V., d.o.o., izstavi družbi U.G. d.o.o.,

- nakar se je, ker družba U.G., d.o.o., izstavljenega računa št. 2010/114 z dne 8. 2. 2010 za izvedbo seminarja T., najem dvorane in gostinske storitve v višini 6.822,20 EUR niti po njegovi zapadlosti ni plačala, z B.S., direktorico družbe P. d.o.o., in B.P., direktorjem družbe V., d.o.o., dogovoril, da je B.S. v imenu družbe P., d.o.o., na podlagi pogodbe o sponzoriranju dne 12. 7. 2010 odredila plačilo družbi V. d.o.o., v višini 8.000,00 EUR po računu št. 2010/719 z dne 30. 6. 2010, ki je dejansko bil izstavljen za plačilo storitev, ki so jih zgoraj navedeni koristili v L. domu, saj družba V., d.o.o., marketinških, reklamnih in promocijskih storitev, določenih v pogodbi o sponzoriranju, ob njihovem plačilu še ni izvedla, prav tako pa je družba V. d.o.o., dne 12. 7. 2010 družbi U.G., d.o.o., izstavila račun št. 2010/747 v znesku –6.822,20 EUR za izvedbo seminarja T., najem dvorane in gostinske storitve, na podlagi katerega je družba V. d.o.o., zaprla svojo terjatev do družbe U.G., d.o.o.,

- nato pa je družbi P., d.o.o., izvedeno plačilo povrnil tako, da je dne 15. 7. 2010 kot glavni tajnik v imenu U. podpisal zahtevek za izvedbo naročila št. 213/SN po ponudbi št. 103/2010 in naslednjega dne z naročilnico št. 213/SN naročil storitev po ponudbi št. 103/2010, ki jo je dne 22. 6. 2010 I.T. v imenu družbe P. D d.o.o., po dogovoru z B.S. po elektronski pošti poslala P.U., pomočnici glavnega tajnika U., čeprav je vedel, da vrednost del po tej ponudbi zajema tudi povračilo za plačilo smučarskih, nastanitvenih in gostinskih storitev v Lukovem domu v času od 29. 1. 2010 do 5. 2. 2010, saj je bila vrednost prvotne ponudbe št. 103/2010, ki je bila dne 6. 5. 2010 poslana tudi na njegov elektronski naslov, ocenjena v višini 7.400,00 EUR brez DDV, vrednost ponudbe, podane dne 22. 6. 2010, pa je bila določena v višini 18.400,00 EUR brez DDV,

ker je U. račun družbe P., d.o.o., št. 011/2011 z dne 20. 1. 2011 v višini 22.080,00 EUR, izstavljenega na podlagi naročilnice št. 213/SN, dne 22. 2. 2011 plačala, je z opisanim ravnanjem na škodo U. sebi in N.B., M.K., T.P., I.R., J.Č.R., H. J. M., J.H.A.M., H.T.V.J., M.M., F.M., M.S. in D.J. pridobil protipravno premoženjsko korist v skupni višini 6.822,20 EUR, kolikor je znašala vrednost smučarskih, nastanitvenih in gostinskih storitev, ki so jih v času od 29. 1. 2010 do 5. 2. 2010 koristili v Lukovem domu;

2. B.S. v času od 30. 6. 2010 do 20. 1. 2011 v M. naklepoma pomagala B.B. pri storitvi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, opisanega pod tč. I.1., na ta način, da je po dogovoru z B.B. z B.P., direktorjem družbe V., d.o.o., kot direktorica družbe P., d.o.o., dne 30. 6. 2010 sklenila pogodbo o sponzoriranju, na podlagi katere je družba V., d.o.o., družbi P., d.o.o., izstavila račun št. 2010/719 z dne 30. 6. 2010 v višini 8.000,00 EUR, plačilo katerega je odredila dne 12. 7. 2010, čeprav je bil naveden račun dejansko izstavljen za plačilo smučarskih, nastanitvenih in ostalih gostinskih storitev, ki so jih v času od 29. 1. 2010 do 5. 2. 2010 v L. domu koristili B.B., N.B., M.O., T.P., I.R. J.Č.R., H.J.M., J.H.A.M., H.T.V.J., M.M., F.M., M.S. in D.J., saj družba V., d.o.o., marketinških, reklamnih in promocijskih storitev, določenih v pogodbi o sponzoriranju, ob njihovem plačilu še ni izvedla, prav tako pa je družba V., d.o.o., dne 12. 7. 2010 družbi U.G. d.o.o., izstavila račun št. 2010/747 v znesku –6.822,20 EUR za izvedbo seminarja T., najem dvorane in gostinske storitve, na podlagi katerega je družba V., d.o.o., zaprla svojo terjatev do družbe U.G. d.o.o., zaradi povračila plačila navedenega računa pa je dne 22. 6. 2010 preko I.T. po elektronski pošti P.U. poslala novo ponudbo št. 103/2010 z dne 6. 5. 2010 v višini 18.400,00 EUR brez DDV, ki je poleg plačila za izdelavo novelacije pregleda potreb po investiranju za leto 2010 ter pregleda potreb po izvedbi del na objektih U. do vključno leta 2013 dejansko zajemala tudi povračilo za plačilo smučarskih, nastanitvenih in gostinskih storitev v L. domu, na podlagi te ponudbe in na njej temelječe naročilnice št. 213/SN pa je družba P., d.o.o., dne 20. 1. 2011 U. izstavila račun 011/2011 v višini 22.080,00 EUR, ki ga je U. dne 22. 2. 2011 plačala;

II. D.R. pri vodenju gospodarske dejavnosti kot prokurist družbe U.G., d.o.o., zato da bi drugim pridobil protipravno premoženjsko korist zlorabil svoj položaj, ko je dne 2. 4. 2009 v Mariboru v nasprotju s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, določeno v prvem odstavku 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur.l. RS, št. 42/2006, s spr.), odredil plačilo računa št. LD685/09, ki ga je družba V., d.o.o., izstavila dne 8. 2. 2009 v znesku 7.111,82 EUR za nastanitve ter smučarske in ostale gostinske storitve, ki so jih v času od 30. 1. 2009 do 6. 2. 2009 koristili M.M., J.H.A.M., H.T.V.J., I.R., M.K. in B.B. v L. domu, čeprav je vedel, da za tako plačilo ni nobene podlage, saj družba U.G., d.o.o., teh storitev ni naročila, s tem pa je navedenim osebam pridobil protipravno premoženjsko korist v skupni višini 7.111,82 EUR ter hkrati družbi U.G., d.o.o., v navedeni višini povzročil premoženjsko škodo,

s čimer naj bi storili:

- B.B. kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika,

- B.S. pomoč h kaznivemu dejanju zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena v zvezi z 38. členom Kazenskega zakonika in

- D.R. kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem odstavku 240. člena Kazenskega zakonika,

po 1. točki prvega odstavka 352. člena Zakona o kazenskem postopku,

z a v r ž e .

Po tretjem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku se oškodovana U. za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v višini 6.822,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2011 do plačila, napoti na pravdo.

Po prvem odstavku 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 96. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obdolžencev ter potrebni izdatki in nagrade njihovih zagovornikov, proračun.

Procesna ravnanja tožilstva (oziroma v tem primeru bolje opustitev procesnih dejanj tožilstva) in nadalje predvsem procesna dejanja sodišča je treba presojati kot celoto tudi z vidika spoštovanja temeljnega načela kazenskega postopka, to je načela akuzatornosti, ki predstavlja obligatorno procesno predpostavko kazenskega postopka, kršitev tega načela pa posledično pomeni tudi kršitev ustavnih pravic obdolžencev, kot utemeljeno navajajo zagovorniki. Tradicionalno akuzatorno oziroma obtožno načelo nemo iudex sine actore, kot izhodišče oziroma procesna predpostavka, ki pomeni eksistenčno vezanost postopka na zahtevo upravičenega tožilca, je uzakonjeno v prvem odstavku 19. člena ZKP. Izhaja iz pravice do poštenega postopka, zagotovljene z ustavnim načelom pravnih jamstev v kazenskem postopku po 29. členu Ustave in enakega varstva pravic oziroma zahteve po enakosti orožij iz 22. člena Ustave, pomeni pa tudi jamstvo nepristranskosti sodišča iz 23. člena Ustave.