TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob odločanju o pritožbah zagovornikov obdolženega A. A. in zagovornice obdolženega B. B. ter državnega tožilca se izpodbijana sodba:

I. po uradni dolžnosti glede dejanja opisanega pod točko I izreka v odločbah o krivdi, kazenskih sankcijah in stroških kazenskega postopka spremeni tako, da se

obtožba zoper obdolženega B. B., da je lažne poslovne listine uporabil kot prave s tem, ko je na Upravni enoti Krško lažne plačilne liste v času od 4. 11. 2011 do dne 21. 12. 2011 kot prave predložil v postopku pridobitve državljanstva Republike Slovenije, in sicer dne 4. 11. 2011 za mesec julij, avgust in september 2011 ter dne 21. 11. 2011 za mesec oktober in november, pri čemer je plačilna lista pomembna za poslovni promet z drugimi fizičnimi osebami, ki jo je na podlagi 135. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) delodajalec dolžan izdati delavcu ob vsakem izplačilu plače za plačilno obdobje iz katere so razvidni tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov, predstavlja pa tudi podlago za davčni nadzor v zvezi z obračunom in plačilom davkov in prispevkov za socialno varnost iz bruto plač delavcev, s čimer naj bi storil pet kaznivih dejanj ponarejanja ali uničenja poslovnih listin po drugem odstavku 235. člena KZ-1

iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrne.

Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika, proračun;

II. ob ugoditvi pritožbi državnega tožilca razveljavi v odločbah o krivdi in stroških kazenskega postopka glede dejanja pod točko II izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje;

III. Pritožba zagovornikov obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena in se glede tega obdolženca potrdi sodba sodišča prve stopnje (točka I. izreka sodbe).

Obdolženi A. A. je dolžan plačati sodno takso v višini 204,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

Kazenski pregon za kaznivo dejanje po prvem odstavku 235. člena KZ-1 zastara v desetih letih od storitve kaznivega dejanja. V skladu z določbo četrtega odstavka 91. člena KZ-1 se zastaranje pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, po pretrganju pa začne zastaranje teči znova. V konkretnem primeru iz izpiska iz kazenske evidence izhaja, da je bil obdolženi A. A. s sodbo Okrajnega sodišča v Brežicah II K 26460/2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 26460/2018, pravnomočno dne 1. 4. 2021, spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1, ki je bilo storjeno v obdobju od 1. 9. 2016 do 31. 12. 2017. Torej je obdolženi A. A. v času, ko je tekel rok za zastaranje kazenskega pregona za kazniva dejanja obsežena v izreku izpodbijane sodbe, storil enako hudo kaznivo dejanje, za katerega je bil dne 1. 4. 2021 pravnomočno obsojen. Navedeno pomeni, da je bilo zastaranje kazenskega pregona na podlagi določbe četrtega odstavka 91. člena KZ-1 pretrgano dne 31. 12. 2017 in je tega dne začelo teči znova ter desetletni zastaralni rok še ni iztekel.

Kaznivo dejanje overitve lažne vsebine po 253. členu KZ-1 je lahko podano tudi v primeru, ko upravni organ odloča v ugotovitvenem postopku. Bistveno je, ali je organ lahko preveril resničnost tistih navedb, ki so bile odločilnega pomena za njegovo odločitev. Če organ take možnosti ni imel, je kaznivo dejanje mogoče izvršiti, čeprav organ odloča v ugotovitvenem postopku. Sodišče prve stopnje bi moralo po ugotovitvi, da je upravna enota odločala v okviru ugotovitvenega postopka, opraviti še presojo, ali je v okviru ugotovitvenega postopka imela realne možnosti preveriti resničnost podatkov vsebovanih v plačilnih listah.