na dokumentu
- PREDPIS
- RAZVELJAVLJEN
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (ZNNZ)
OBJAVLJENO V: Uradni list FLRJ 52-890/1958, stran 1221 DATUM OBJAVE: 31.12.1958
VELJAVNOST: od 26.12.1958 do 24.6.1991 / UPORABA: od 26.12.1958 do 24.6.1991
FLRJ 52-890/1958
Verzija
8 / 8
Čistopis se uporablja od 8.8.1968 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.4.2025: NEAKTUALEN.
890.
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O NACIONALIZACIJI NAJEMNIH ZGRADB IN GRADBENIH ZEMLJIŠČ
Na podlagi 2. točke 71. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve Federativne ljudske republike Jugoslavije in o zveznih organih oblasti se razglaša zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina na seji Zveznega zbora dne 26. decembra 1958 in na seji Zbora proizvajalcev dne 26. decembra 1958.
PR št. 21.
Beograd, 28. decembra 1958.
Za predsednika republike podpredsednik Zveznega izvršnega sveta: Edvard Kardelj s. r.
Predsednik Zvezne ljudske skupščine: Petar Stambolić s. r.
O RAZGLASITVI ZAKONA O NACIONALIZACIJI NAJEMNIH ZGRADB IN GRADBENIH ZEMLJIŠČ
Na podlagi 2. točke 71. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve Federativne ljudske republike Jugoslavije in o zveznih organih oblasti se razglaša zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina na seji Zveznega zbora dne 26. decembra 1958 in na seji Zbora proizvajalcev dne 26. decembra 1958.
PR št. 21.
Beograd, 28. decembra 1958.
Za predsednika republike podpredsednik Zveznega izvršnega sveta: Edvard Kardelj s. r.
Predsednik Zvezne ljudske skupščine: Petar Stambolić s. r.
Z A K O N
O NACIONALIZACIJI NAJEMNIH ZGRADB IN GRADBENIH ZEMLJIŠČ
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Najemne stanovanjske hiše in najemne poslovne zgradbe se nacionalizirajo in postanejo družbena lastnina.
V mestih in naseljih mestnega značaja se nacionalizirajo in postanejo družbena lastnina tudi gradbena zemljišča.
2. člen
Državljani lahko v Jugoslaviji pridobivajo in imajo v lasti:
-
družinsko stanovanjsko hišo, t. j. hišo z dvema stanovanjema ali s tremi manjšimi stanovanji ali
-
največ dve stanovanji kot posamezna dela zgradbe ali
-
dve družinski stanovanjski hiši z največ dvema stanovanjema in tretjim manjšim stanovanjem ali
-
eno družinsko stanovanjsko hišo in eno stanovanje kot posamezen del zgradbe.
3. člen
Civilnopravne osebe, družbene organizacije in druga društva državljanov smejo v Jugoslaviji pridobivati in imeti v lasti samo poslovne zgradbe in poslovne prostore, ki so namenjeni izključno le njihovi dovoljeni dejavnosti.
4. člen
Če ima ali če pridobi kakšen državljan, civilnopravna oseba, družbena organizacija ali kakšno drugo društvo državljanov več zgradb in posameznih delov zgradb, kot jih sme imeti po določbah tega zakona v lasti, postane ta presežek družbena lastnina.
5. člen
Državljan, ki se ukvarja z obrtno ali kakšno drugo dovoljeno zasebno dejavnostjo, sme pridobiti in imeti v lasti poslovno zgradbo ali poslovni prostor, ki po svoji zmogljivosti ustreza njegovi dejavnosti.
Taka poslovna zgradba oziroma tak poslovni prostor se ne všteva v število zgradb in posameznih delov zgradb, ki jih smejo imeti državljani v lasti po 2. členu tega zakona.
6. člen
Zgradbe, posamezni deli zgradb in zemljišča, ki po tem zakonu niso nacionalizirana, so v prostem prometu in se lahko dedujejo.
7. člen
Za nacionalizirano zgradbo, posamezen del zgradbe in gradbeno zemljišče dobi prejšnji lastnik odškodnino po določbah tega zakona.
Prejšnjemu lastnika nacionalizirane zgradbe, ki ni pravna oseba, ostane lastninska pravica na enem stanovanju.
8. člen
Zgradbe, deli zgradb in gradbena zemljišča, ki so nacionalizirani s tem zakonom, postanejo družbena lastnina z dnem, ko začne veljati ta zakon.
Z odločbo pristojnega organa, izdano v postopku, ki ga predpisujejo ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi, se ugotovi, kateri objekti so nacionalizirani s tem zakonom.
9. člen
Za prejšnjega lastnika zgradbe, dela zgradbe ali gradbenega zemljišča, ki so s tem zakonom nacionalizirani, se šteje v smislu tega zakona tisti, ki je bil po veljavnih predpisih njihov lastnik na dan, ko je začel veljati ta zakon.
10. člen
Določbe tega zakona ne veljajo za zgradbe in posamezne dele zgradb tujih držav in mednarodnih organizacij, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali organizacije za svoje potrebe in za stanovanja svojega osebja, če je tako določeno z mednarodnim sporazumom.
11. člen
Določbe tega zakona ne veljajo za zgradbe in prostore, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost, kot so cerkve, hrami, kapele in molilnice, manastiri, samostani, semenišča in verske šole, in tudi ne za zgradbe, ki se uporabljajo kot župnišča ali kot škofijski, patriaršijski in drugi podobni dvorci.
II. PREDMET NACIONALIZACIJE
1. Stanovanjske hiše in posamezni deli stanovanjskih hiš
12. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se nacionalizirajo:
1.
najemne stanovanjske hiše, t. j. hiše v državljanski lastnini z več kot dvema stanovanjema ali z več kot tremi majhnimi stanovanji;
2.
vse stanovanjske hiše in stanovanja kot posamezni deli hiš, ki so lastnina civilnopravnih oseb, družbenih organizacij in drugih društev državljanov;
3.
poslovni prostori, ki so last civilnopravnih oseb, družbenih organizacij in drugih društev državljanov, če jih ne uporabljajo za svojo dovoljeno dejavnost (3. člen);
4.
presežek nad dve stanovanji, ki je last posameznega državljana;
5.
poslovni prostori v stanovanjski hiši, ki je last državljana.
13. člen
Izjemoma lahko ostane last državljana stanovanjska hiša, ki ima poleg dveh stanovanj oziroma treh manjših stanovanj še eno stransko stanovanje, ki pomeni po svojem namenu ali po svoji strukturi, položaju v hiši ali po udobnosti stranski del hiše.
Prav tako lahko ostane last državljana tudi stanovanjska hiša, ki ima poleg enega stanovanja ali dveh manjših stanovanj poslovne prostore, ki ne merijo več kot 70 kvadratnih metrov.
14. člen
Izjemoma ostane last državljana tudi poslovni prostor v stanovanjski hiši, če služi lastniku v smislu 5. člena tega zakona za njegovo dovoljeno dejavnost.
Poslovni prostor, ki ostane po prejšnjem odstavku lastnikova last, se ne všteva v število zgradb in delov zgradb, ki je določeno v 2. členu tega zakona.
Tega poslovnega prostora lastnik ne more odtujiti, pač pa ga lahko podedujejo njegovi zakoniti dediči, če v smislu 5. člena tega zakona služi njihovi dovoljeni dejavnosti.
Ko neha tak poslovni prostor služiti poslovni dejavnosti lastnika oziroma njegovih zakonitih dedičev, postane družbena lastnina.
15. člen
Če je kdo, ki ni bil lastnik hiše, na podlagi odločbe pristojnega organa, izdane po veljavnih predpisih o nadzidavah, nadzidal stanovanjsko hišo v državljanski lastnini, ostanejo last lastnika nadzidane hiše posamezni deli te hiše, ki po tem zakonu ne bi bila nacionalizirana, če ne bi bila nadzidana, pač pa je bila nacionalizirana zaradi nadzidave.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja ne glede na to, ali je bila hiša nadzidana, preden je začel veljati ta zakon, ali pozneje.
16. člen
Ne nacionalizira se in ne všteje v število zgradb in posameznih delov zgradb iz 2. člena tega zakona zgradba, ki jo glede na njeno velikost in namen lastnik uporablja samo za počitek ali oddih in jo on sam ali kakšen član njegove družine v sezoni ali od časa do časa uporablja v ta namen, ne glede na to, ali je ta zgradba v kraju, v katerem lastnik stalno živi, ali pa v kakšnem drugem kraju.
Občinski ljudski odbor predpiše z odlokom, sprejetim na sejah obeh zborov, katere zgradbe veljajo za zgradbe, ki po svoji velikosti in namenu lahko služijo za počitek ali oddih v smislu prejšnjega odstavka.
17. člen
V nacionalizirani hiši ostane last prejšnjega lastnika, ki ni pravna oseba, na njegovo zahtevo in po njegovi izbiri eno od stanovanj ali pa dve stanovanji, če nimata skupaj več kot štiri sobe, ne računajoč stranske prostore.
18. člen
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.