TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana odločba spremeni tako, da se

na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških

postopek o prekršku zoper storilca A. A.,

da naj bi bil odgovoren za prekršek, ker je

kot organizator izvedel neprijavljen javni shod, uperjen proti vladi RS, ki se je začel 2. 10. 2020 ob 19.00 uri na Prešernovem trgu 1 v Ljubljani, na katerem se je zbralo približno 800 udeležencev; shod je pod kršiteljevim vodstvom in skladno z njegovim programom potekal tako, da je po megafonu udeležence nagovoril s pozdravom, nadaljeval, da „strahovlado“ vedno znova razočarajo, ker se pojavijo na Prešernovem trgu, postavil vprašanje predsedniku Republike, ali ga ni nič sram, povedal, da vsi vedo, zakaj so se zbrali na Prešernovem trgu, Vlada pa vsak teden daje nove in nove razloge, zakaj je treba nadaljevati z uporom proti njej, pri čemer je dejal „kradejo kjer se da krast, privatizirajo, pritiskajo, kjer se da pritiskat«; seznanil udeležence. da se je »Vlada ta teden spravla na zdravstvo, saj nameravajo privatizirati javno zdravstvo v Sloveniji«, se zahvalil udeležencem za prisotnost, jih pozval, da se premaknejo pred Ministrstvo za zdravje, jim povedal, da jih bodo po ulicah popeljali mladi iz ... organizacije (...), in potem s Prešernovega trga v koloni z udeležencu shoda odšel po Čopovi ulici, na Slovensko cesto in naprej na Štefanovo ulico, kjer se je ustavil na vozišču Štefanove ulice pred stavbo Ministrstva za zdravje, po ozvočenju nagovoril udeležence, da se je na omenjenem ministrstvu pojavil zelo nevaren virus imenovan „Janšizem 2020“, ki je letos izbruhnil na polno, medtem pa je nekaj udeležencev shoda s trakom zavezalo vhodna vrata v stavbo Ministrstva za zdravje, kršitelj je nato megafon podal B. B., ki je v imenu sindikata ... prebrala nekaj izjav, nakar je kršitelj udeležence pozval, da naj z njim odidejo po Beethovnovi ulici in naprej po Šubičevi ulici do Državnega zbora, kjer so se ustavili na vozišču Šubičeve ulice, sledil je kršiteljev ugovor, ki ga spremljalo vzklikanje „Ulice so naše“ in „Vlada pada“, potem pa je kršitelj napovedal govor D. D., ki je spregovoril o razmerah v zdravstvu in o namerah Vlade na področju zdravstva, nato je sledil kršiteljev poziv udeležencem k prižigu majhnih plamenov upora, pri čemer so udeleženci prižgali svečke in kresničke ter slednje po kršiteljevem navodilu mimo in preko policistov odvrgli na pločnik pred vhod v Državni zbor, nato se je kršitelj zahvalil udeležencem shoda in jih pozval, da naj se 9. 10. 2020 ponovno udeležijo shoda z izhodiščem na Prešernovem trgu; kršiteljeva ravnanja pa spadajo med dejanja organizatorja javnega shoda, kot ga v 4. členu določa ZJZ, saj je javni shod načrtoval, organiziral, vodil, oglaševal in razglašal na svojem javno dostopnem uporabniškem profilu „A. A.“ na družbenem omrežju Facebook, poskrbel za snemanje dogajanja na javnem shodu in za neposredni prenos javnega shoda preko javno dostopnega uporabniškega profila „Piščalka“ na družbenem omrežju Facebook, na shodu po megafonu in ozvočenju dajal navodila in priporočila udeležencem, jih nagovarjal, vodil po mestnih ulicah, jih udeležence k aktivnemu sodelovanju in jim dajal navodila, s čimer se je, pred policisti, ki so shod spremljali, razglašal kot organizator; v delu javnega shoda, ko so se udeleženci pomikali po voziščih Slovenske ceste, Štefanove ulice, Beethovnove ulice in stali na vozišču Šubičeve ulice, kar je bilo zaradi velikega števila udeležencev javnega shoda, ki so uporabljali celotna vozišča navedenih ulic, v neskladju s pravili v cestnem prometu in je onemogočilo promet motornih vozil, je šlo za izredno uporabo ceste po petem odstavku 4. člena ZJZ, zato bi moral kršitelj skladno z določili tretjega odstavka 13. člena ZJZ najmanj sedem dni pred izvedbo javnega shoda na upravni enoti podati vlogo za izvedbo javnega shoda in pridobiti dovoljenje, česar ni storil

s čimer naj bi storil prekršek po 4. točki prvega odstavka 38. člena Zakona o javnih zbiranjih,

ustavi.

II. Stroški postopka bremenijo proračun.

Za presojo obravnavane zadeve je tako treba presoditi, ali storilec ustreza definiciji organizatorja kot osebe, ki se javno razglaša za organizatorja; ali osebe, ki kot taka nastopa pred državnim organom. V prvem primeru iz zakonskega besedila 7. točke 4. člena Zakona o javnih zbiranjih izhaja, da za zaključek, da je osebo mogoče šteti za organizatorja, ne zadošča, da oseba ravna oziroma deluje kot organizator, temveč zakon terja aktivnost posameznika v smeri, da se sam navzven razkrije oziroma deklarira kot tak, torej javno in nedvoumno trdi, da je organizator določenega shoda; besedilo „ki kot organizator nastopa pred državnim organom“ pa terja, da se posameznik kot tak predstavlja oziroma nastopa v nekem upravnem postopku pred državnim organom.