TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Zakon o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01 in 22/18) ni v neskladju z Ustavo.

Javni razpis za dodelitev koncesij za izvajanje javne veterinarske službe ni predpis ali splošni akt in tudi ne akt oblasti, temveč akt poslovanja. Pristojni organ z objavo javnega razpisa ni kot javna oblast enostransko pravno zavezal posameznikov – veterinarskih organizacij – k določenemu ravnanju oziroma ni odločil o njihovih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih. Javni razpis pomeni postopek za dodelitev koncesij za opravljanje javne veterinarske službe. Z njim je bila udejanjena določba Zakona o veterinarstvu, po kateri se koncesije za opravljanje javne veterinarske službe dodelijo na podlagi javnih razpisov. To zadeva izvedbo javne veterinarske službe in ne še oblastnega odločanja države. Iz legalitetnega načela po drugem odstavku 120. člena Ustave zato ne izhaja, da bi navedeni javni razpis moral imeti zakonsko podlago (v smislu zahteve legalitetnega načela), ne sme pa biti v nasprotju z zakonom in Ustavo. Iz legalitetnega načela ne izhaja zahteva, da bi moral Zakon o veterinarstvu določati posebne podlage za opredelitev meril za izbor koncesionarjev za izvajanje javne veterinarske službe. Ustrezna zakonodaja s področja javnih služb na splošno določa vsebino koncesijskega akta in pri urejanju strokovnih vprašanj, ki zadevajo tudi operativno načrtovanje javne veterinarske službe, ima lahko izvršilna veja oblasti široko polje lastne presoje. Merila za izbor koncesionarjev za izvajanje javne veterinarske službe v glavnem izhajajo iz strokovnih ocen v zvezi s potrebami izvajanja javne veterinarske službe, ki terjajo strokovno presojo in se v pomembni meri nanašajo na vprašanja njenega operativnega načrtovanja. Poleg tega je koncesija za izvajanje javne veterinarske službe v bistvenem odraz servisne funkcije države. Zato so lahko zahteve legalitetnega načela manj stroge. To ne pomeni, da javna oblast ni pravno vezana pri določanju meril za izbor koncesionarjev, saj mora pri tem glede na konkretne okoliščine na posameznih področjih dodeljevanja koncesij spoštovati temeljna pravila in načela, kot so enakost, preglednost in poštenost postopkov ter varstvo konkurence, v skladu z ustreznimi predpisi in ustavnimi jamstvi. Ker se koncesije dodelujejo za celotno območje Republike Slovenije na podlagi enega koncesijskega akta, v okoliščinah obravnavanih zadev ni potrebno, da bi zakon opredeljeval merila za izbor koncesionarjev le zaradi zagotavljanja preglednosti oziroma jasnosti in pomenske določljivosti ureditve.