TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi in se sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1992/2020-11 z dne 14. 2. 2023 spremeni tako, da se glasi:

I. Tožbi se delno ugodi in se II. točka izreka odločbe Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 0610-2582/2018-15 z dne 11. 3. 2019, odpravi ter se zadeva v delu, ki se nanaša na odmero akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost v zvezi z izplačili A. A. s. p. za delo revidentkinega direktorja, vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Navedeni organ mora v ponovljenem postopku ugotoviti višino dohodka, ki ga je revidentka izplačala A. A. s. p. na račun opravljenega dela iz prejšnje točke izreka, in to upoštevati pri izračunu revidentkine obveznosti.

III. V preostalem delu se tožba zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške sodnega postopka v znesku 1.140,55 EUR EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Davčni organ lahko odmeri davek na drugačni pravni podlagi, kot izhaja iz sklenjenih pravnih poslov, oziroma upoštevaje drugo pravno obliko dohodka, ki ga je prejel samostojni podjetnik, samo, če predhodno ugotovi, da gre za katerega od primerov nedovoljenega ravnanja in zato lahko uporabi svoja pooblastila iz 74. člena Zakona o davčnem postoku (ZDavP-2) (ali drugega izrecnega pooblastila, ki ga določi zakon).

Če gre za nedovoljen pravni posel (drugi odstavek 74. člena ZDavP-2), ki ga je samostojni podjetnik sklenil za vodenje družbe z omejeno odgovornostjo, se dohodek obdavči, kot da gre za dohodek iz delovnega razmerja na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZDoh-2.

Nedovoljeno davčno izogibanje ne more biti utemeljeno le na okoliščini, da je samostojni podjetnik kot samozaposlena oseba opravljal delo za družbo z omejeno odgovornostjo, v kateri je edini družbenik in direktor. Tudi v primeru ugotovljenega nedovoljenega davčnega izogibanja dohodkov samostojnega podjetnika, ki jih pridobi v družbi z opravljanjem dela iz dejavnosti te družbe (torej ne za delo direktorja), ni mogoče obdavčiti na podlagi prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 kot dohodkov iz delovnega razmerja.

Delovno razmerje je dvostransko, prostovoljno vzpostavljeno pogodbeno razmerje med delavcem in delodajalcem. Če take pogodbe ni, lahko nastanek delovnega razmerja ugotavlja le pristojno sodišče v delovnem sporu na podlagi tožbe delavca glede na vsebinske značilnosti medsebojnega razmerja, ne pa davčni organ v davčnem postopku po uradni dolžnosti. Posledično navedeni organ ne more brez sodbe pristojnega delovnega sodišča za nazaj naložiti niti plačila davkov in prispevkov, to je na način, kot da bi delovno razmerje z davčnim zavezancem tedaj (v preteklem obdobju, na katerega se nanaša davčni nadzor) že obstajalo.