TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se glasi:

„Tožbeni zahtevek tožnika, ki se glasi:

1. Ugotovi se, da je sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi opr. št. ... z dne 1. 8. 2012, dokončen dne 12. 9. 2012, izdan s strani tožene stranke, nezakonit in se razveljavi.

2. Ugotovi se, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 12. 9. 2012, ampak še vedno traja.

3. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo na delovno mesto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dne 27. 1. 2005 ter tožečo stranko za čas od 12. 9. 2012 do vrnitve na delo prijaviti v vsa socialna zavarovanja, vpisati v evidenco pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter ji obračunati pripadajočo bruto plačo, od nje poravnati predpisane prispevke in davke, tožniku pa izplačati ustrezne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec, vse v 8 dneh in pod izvršbo.

4. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo.

se zavrne.

Tožnik sam krije svoje stroške postopka.“

Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Tožnik je v zvezi z sklepoma tožene stranke o prenehanju pogodbe o zaposlitvi nepravilno in nespretno oblikoval tožbeni zahtevek, saj v njem ni izrecno navedel, da izpodbija tudi sklep Komisije za pritožbe. Ker pa se je v tem delu njegov tožbeni zahtevek glasil na ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sklepa tožene stranke, ki je postal dokončen in ker je tudi iz obrazložitve spremembe tožbe razvidno, da tožnik uveljavlja ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev dokončne odločitve tožene stranke (sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi pa je postal dokončen šele z vročitvijo sklepa Komisije za pritožbe), je tudi tako pomanjkljiv tožbeni zahtevek tožnika sposoben za meritorno obravnavanje.

ZDR v 89. členu govori o neutemeljenih razlogih za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, med katerimi našteva tudi starost in spol. V konkretnem primeru tožniku ni bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi (utemeljeni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi so opredeljeni v 88. členu ZDR), temveč mu je pogodba o zaposlitvi prenehala na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve tega zakona izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi prvega odstavka 36. člena v povezavi s prvim odstavkom 54. člena oziroma četrtim odstavkom 430. člena ali 402. členom ali 404. členom ZPIZ-1, pogodba o zaposlitvi preneha veljati), ki ni v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS, tudi upoštevaje primarno in sekundarno zakonodajo EU in sodno prakso sodišča EU. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti tega sklepa in njegovo razveljavitev ni utemeljen.