na dokumentu
Portal TFL
Sodba II Ips 163/2012 - podlaga pogodbene obveznosti – nemožnost doseganja namena pogodbe – razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – nemožnost realiza...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE
17.1.2013
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sodba II Ips 163/2012
INTERNA OZNAKA
VS0016150
SENAT, SODNIK
Anton Frantar (preds.), mag. Nina Betetto (poroč.), dr. Ana Božič Penko, Karmen Iglič Stroligo, dr. Mateja Končina Peternel
INSTITUT VSRS
podlaga pogodbene obveznosti – nemožnost doseganja namena pogodbe – razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – nemožnost realizacije projekta – zamuda s pridobitvijo upravnih dovoljenj – povrnitev premoženjske škode – navadna škoda – izgubljeni dobiček – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – dokazi – razpravno načelo – trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga tožbe – listine – informativni dokaz – substanciranost dokaznega predloga – zavrnitev dokaznega predloga – materialno procesno vodstvo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obseg preizkusa revizijskega sodišča
PODROČJE VSRS
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
Revizija se zavrne.
JEDRO
Sklicevanje na listine, ki so vsebovane v obsežnih prilogah spisa in so predložene kot dokaz, ne more nadomestiti manjkajočih trditev.
Dokazi so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, in ne temu, da stranke z njegovo pomočjo izvedo, kakšne trditve naj postavijo. Teorija in praksa sicer predvidevata izjemo od načelne prepovedi informativnega oziroma poizvedovalnega dokaza. Takšen dokazni predlog je utemeljen tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, v zvezi s katerimi nosi trditveno in dokazno breme. V konkretnem primeru ne gre za tak položaj, saj toženkine navedbe ne dajejo podlage za sklepanje, da bi bili podatki o relevantnih dejstvih izven njenega zaznavnega območja.
Ko stranka ne poda vseh navedb, ki jo trditveno in dokazno bremenijo, ima sodišče načelno dolžnost, da jo v okviru materialnega procesnega vodstva na to pomanjkljivost opozori. Opisana dolžnost sodišča do stranke pa odpade, če jo o (odsotnosti navedb o) takšnih odločilnih dejstvih opozori nasprotna stranka.
Dokazi so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, in ne temu, da stranke z njegovo pomočjo izvedo, kakšne trditve naj postavijo. Teorija in praksa sicer predvidevata izjemo od načelne prepovedi informativnega oziroma poizvedovalnega dokaza. Takšen dokazni predlog je utemeljen tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, v zvezi s katerimi nosi trditveno in dokazno breme. V konkretnem primeru ne gre za tak položaj, saj toženkine navedbe ne dajejo podlage za sklepanje, da bi bili podatki o relevantnih dejstvih izven njenega zaznavnega območja.
Ko stranka ne poda vseh navedb, ki jo trditveno in dokazno bremenijo, ima sodišče načelno dolžnost, da jo v okviru materialnega procesnega vodstva na to pomanjkljivost opozori. Opisana dolžnost sodišča do stranke pa odpade, če jo o (odsotnosti navedb o) takšnih odločilnih dejstvih opozori nasprotna stranka.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.