Pravilnik o nadzornem informacijskem sistemu igralnih naprav

Na podlagi tretjega odstavka 80.a člena Zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 134/03 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za finance

S tem pravilnikom se predpisujejo tehnične in druge lastnosti nadzornega informacijskega sistema igralnih naprav (v nadaljnjem besedilu: NIS), obseg in način vključitve igralnih naprav v NIS, obseg in način spremljanja igralnih procesov, ter način povezave NIS v informacijski sistem nadzornega organa.

Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).

Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za proizvode, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega interesa, kot je določena v zakonodaji Republike Slovenije, zakonito – proizvajajo oziroma tržijo v drugih državah članicah Evropske unije in Turčiji ali – proizvajajo v državah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so hkrati podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

Ta pravilnik se izvaja v skladu z Uredbo (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 21).

NIS je računalniški sistem, v katerem se zbirajo podatki z vseh igralnih naprav, na katerih prireja koncesionar posebne igre na srečo v igralnici oziroma v igralnem salonu.

NIS je računalniški sistem, ki spremlja, beleži in shranjuje podatke z vseh igralnih naprav, na katerih prireja koncesionar posebne igre na srečo v igralnici oziroma v igralnem salonu, in vključuje blagajniško poslovanje, povezano s prirejanjem iger na srečo, ter spremlja, beleži in shranjuje dogodke, povezane z delovanjem tega računalniškega sistema.

Posamezne kratice in izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

NIS mora koncesionarju in nadzornemu organu preko neposrednega spremljanja in beleženja števcev, dogodkov, postopkov in transakcij zagotavljati:

Podatki, zbrani v NIS in posredovani nadzornemu organu, morajo biti

Koncesionarji posredujejo podatke iz 4. točke prejšnjega odstavka v elektronski obliki, na način določen v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.

Šifranti dogodkov, sporočil in števcev, ki se beležijo v prometnih in drugih tabelah NIS, morajo biti enotni za vse verzije istega sistema.

Če se NIS sestoji iz več funkcijskih delov z ločenimi registri oziroma šifranti, ki so med seboj različni in ki se nanašajo na iste naprave, progresivne sisteme in igre, mora v NIS obstajati enolična povezava med registri ali šifranti posameznih funkcijskih delov.

NIS mora omogočati programsko pregledovanje in vzdrževanje vsebine registrov igralnih naprav, progresiv in iger.

Register igralcev, register RBP in register igralnih kartic morajo biti dodatno zaščiteni, občutljivi podatki morajo biti zavarovani pred nepooblaščenim dostopom, kritični podatki (npr. PIN kode kartic, zneski na računih) pa morajo biti shranjeni v šifrirani obliki in zavarovani pred nepooblaščeno spremembo.

V NIS mora obstajati mehanizem za zagotavljanje pravilnosti datuma in časa ter za sinhronizacijo le-tega med ločenimi funkcijskimi deli NIS in vmesniki NIS, vgrajenimi v igralne naprave.

Odstopanje časa iz prejšnjega odstavka ne sme preseči 30 sekund.

Vsi ročno vneseni podatki, ki se vpisujejo v zbirko podatkov, se morajo vključno s popravki (stornacijami) beležiti tako, da je iz zapisa razvidno, kdaj in kdo jih je vnašal. V zapisu popravka (stornacije) morata biti razvidni stara in nova vrednost in oznaka transakcije na katero se nanaša.

NIS mora hraniti vse podatke, dnevnike in loge za najmanj zadnjih 100 dni.

Dnevne in mesečne obračune za posamezne igralne naprave, po posameznih vrstah iger in skupne, ter dnevne in mesečne blagajniške zaključke, pologe, dvige in popravke stanja na RBP mora NIS hraniti najmanj za zadnji dve leti.

Za NIS ali zaključeni funkcionalni del NIS, ki ga kon­cesionar nima več v uporabi, se šteje, da izpolnjuje pogoje iz prejšnjih dveh odstavkov, če so podatki iz NIS arhivirani, zava­rovani pred spreminjanjem in shranjeni na mediju s katerega jih je v obdobju iz prejšnjega odstavka po izločitvi NIS iz uporabe pri koncesionarju možno obnoviti.

V NIS-u morata biti definirana obratovalni čas in obračunski dan, pri čemer morata biti začetek in konec obračunskega dne zaokrožena na polno uro. Obračunski dan se sme spremeniti le enkrat letno in to prvi dan v mesecu. Koncesionar mora o tem obvestiti nadzorni organ najkasneje 15 dni pred spremembo. Obratovalni čas mora biti znotraj meja, ki jih določa obračunski dan, z izjemo igralnih miz pri 24. urnem obratovanju, pri katerih se obračun mize pri zaprtju ob prekoračitvi zavede za obračunski dan, v katerem je bila miza odprta.

V NIS se sme uporabljati le ena igralna valuta.

Ob vključitvi v NIS dobi igralna naprava enolično identifikacijo (evidenčno številko), ki jo obdrži ves čas uporabe. Enolična identifikacija mora v NIS omogočati sledenje igralne naprave ne glede na kasnejše spremembe nastavitev, nadgradnje, vzdrževalne posege in prestavitve naprave.

Ob vključitvi v NIS dobi igralna naprava enolično identifikacijo (evidenčno številko), ki jo obdrži ves čas uporabe. Enolična identifikacija mora v NIS omogočati sledenje igralne naprave ne glede na kasnejše spremembe nastavitev, nadgradnje, vzdrževalne posege in prestavitve naprave.

Identifikacijo iz prejšnjega odstavka podeli nadzor­ni organ ob izdaji dovoljenja za uporabo igralne naprave iz 69. člena oziroma 84. člena tega pravilnika oziroma na zahtevo koncesionarja.

Računalniki NIS in komunikacijska oprema morajo biti nameščeni v prostoru z omejenim dostopom (v nadaljnjem besedilu: sistemski prostor) in zaščiteni pred nepooblaščenimi posegi. Razdelilne table delovnih postaj in priklopov igralnih naprav morajo biti zaščitene pred nepooblaščenimi posegi. Kabli za povezavo igralnih naprav, delovnih postaj ter druge opreme priključene na NIS morajo biti speljani tako, da do njih lahko dostopajo le pooblaščene osebe.

Vstop in zadrževanje v sistemskem prostoru je potrebno vpisati v dnevnik vstopov, ki se hrani v sistemskem prostoru in ki ga mora koncesionar hraniti najmanj eno leto po poteku koledarskega leta, in vsebuje vsaj naslednje podatke: datum in čas vstopa in izstopa ter ime in priimek osebe, ki je vstopila.

Koncesionar mora pisno opredeliti osebe, ki imajo pravico vstopa v sistemski prostor in dostopa do ostale zaščitene opreme.

Dostop do podatkov, dnevnikov in logov mora biti izključno preko programov NIS. Izjema so dnevniki in logi, ki se vodijo na nivoju operacijskega sistema, do katerih se dostopa z orodji operacijskega sistema.

Uporabniki lahko dostopajo do NIS samo preko sistemske programske opreme za prijavo in avtorizacijo dostopov, ki mora biti posebej zaščitena pred nepooblaščenimi dostopi in posegi in ki se je ne sme izklopiti ali obiti. Vse tabele z gesli morajo biti shranjene v šifrirani obliki v zavarovanih datotekah, dostopnih le sistemu prijave, avtorizacije in administracije.

Koncesionar mora voditi evidenco o uporabnikih z dostopom do NIS, ki mora vsebovati podatke:

Evidenca iz prejšnjega odstavka je lahko oblikovana kot nabor dostopnih profilov, ki definirajo obseg in način dostopa (2. in 3. točka prejšnjega odstavka) in seznam uporabnikov z njimi dodeljenimi profili.

Koncesionar mora evidenco iz prvega odstavka tega člena hraniti najmanj eno leto po poteku koledarskega leta.

Do NIS smejo dostopati uporabniki le preko sistema individualne prijave. Uporabniško ime mora enolično definirati uporabnika.

Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljena uporaba skupinskih uporabniških imen za potrebe vzdrževanja ali nadzora z oddaljene lokacije, če je v povezavi s sistemom prijave na oddaljeni lokaciji zagotovljena enolična identifikacija uporabnika.

NIS mora v zvezi z dostopom uporabnikov beležiti:

V primeru, da so na NIS preko lokalne mreže ali telekomunikacijskih linij povezani še drugi računalniški sistemi, mora imeti koncesionar pisno opredeljeno za vse sisteme, ki do NIS dostopajo, kateri so ti sistemi in kakšen je namen njihovih dostopov.

Za zaščito dostopov do NIS preko klicne linije se mora uporabiti najmanj komunikacijsko opremo z geselsko zaščito in z uporabo avtomatiziranega povratnega klica.

Skrbnik NIS dodeljuje dostopna pooblastila glede na zadolžitve uporabnika. Uporabnik sme priti le do tistih podatkov in programov NIS, za katere je zadolžen in ki jih potrebuje za opravljanje svojega dela na način, ki ustreza njegovim pooblastilom.

Dostop do kritičnih datotek, logov in dnevnikov mora biti onemogočen za vse uporabnike z izjemo oseb, ki so pooblaščene za njihovo pregledovanje, spreminjanje ali brisanje.

NIS mora beležiti dostope uporabnikov do programov. Zabeležka dostopa do programov mora poleg datuma in časa vsebovati identifikacijo uporabnika in naziv programa ali programske funkcije, do katere dostopa.

NIS mora preko telekomunikacijske povezave nadzornemu organu omogočati:

Za vpogled, izbiro in prenos podatkov iz 5. točke prejšnjega odstavka mora NIS zagotavljati združljivost s podatkovno bazo, informacijskim sistemom in tehnologijo dostopa nadzornega organa, kot je opredeljeno v Prilogi 3, ki je priloga in sestavni del tega pravilnika, pri prometnih tabelah pa mora zagotavljati tudi indekse, ki omogočajo učinkovito izbiro po datumu, v odvisnosti od tabele pa tudi po IA, po vrsti števca ali dogodka.

Nadzornemu organu se ne sme omejevati v tem pravilniku opredeljenega dostopa.

Dostop nadzornega organa do NIS mora biti zagotovljen 24 ur dnevno.

Za dostop nadzornega organa do NIS (podatkovne baze, zabeležk in aplikacije koncesionarja) se uporablja varna in šifrirana povezava preko javnega komunikacijskega omrežja, ki jo določi oziroma uporablja nadzorni organ.

Za potrebo izvedbe povezave vodi nadzorni organ seznam združljivih usmerjevalnikov ter podatke o zasedenem IP naslovnem prostoru in skrbi, da ne pride do kolizije privatnega IP naslovnega prostora povezanih sistemov. Koncesionarji privatni IP naslovni prostor nadzornemu organu dostopnih delov sistema izbirajo v okviru še razpoložljivega privatnega IP naslovnega prostora.

Izjemoma je zaradi uporabe novih tehnologij možno odstopanje od predpisane vrste telekomunikacijske linije, od predpisane komunikacijske opreme in protokolov, kadar gre za odstopanje, ki je združljivo z informacijskim sistemom nadzornega organa.

V primeru, da se za povezavo z nadzornim organom uporablja klicna linija, se ta sme uporabljati izključno za povezavo z nadzornim organom in njene številke ne smejo biti javno znane.

Pri širokopasovnih povezavah preko interneta na podlagi prejšnjega člena se lahko uporabljajo le šifrirane VPN povezave med usmerjevalniki na obeh straneh in skozi požarne pregrade.

Nadzorni organ mora pri dostopu do NIS paziti na varnost in integriteto delovanja NIS. Nadzorni organ mora s podatki, ki jih pridobi od koncesionarja in izvajalcev NIS, upravljati skladno z dobro prakso in standardi, veljavnimi za to področje, in jih varovati pred nepooblaščenimi razkritji.

Koncesionar mora zagotoviti elemente zaščite, varnosti, zanesljivosti, neprekinjenosti in pravilnosti delovanja programske, računalniške in komunikacijske opreme NIS ter opreme za povezavo z igralnimi napravami.

NIS mora biti redno vzdrževan. Pri tem morajo biti servisni in vzdrževalni posegi izvedeni s strani strokovnih oseb, ki jih pooblasti koncesionar.

Obratovalni čas NIS je 24 ur dnevno vse dni v letu.

Izjemoma je dovoljeno odstopanje od predpisanega obratovalnega časa zaradi nujnih vzdrževalnih del in nepredvidenih okvar. Čas nedelovanja NIS v koledarskem letu ne sme preseči štiri dni.

Če koncesionar začasno zaradi prenovitvenih ali vzdrževalnih del prekine s prirejanjem iger za več dni skupaj, se nedelovanje NIS v tem obdobju ne šteje v čas nedelovanja NIS iz prejšnjega odstavka.

Vsa nedelovanja NIS mora koncesionar najkasneje naslednji delovni dan po ugotovitvi nepravilnosti javiti nadzornemu organu v elektronski obliki preko sistema eDavki.

Planirana nedelovanja mora koncesionar prijaviti nadzornemu organu najmanj en teden vnaprej.

Koncesionar mora imeti interni akt za vsako pomembnejšo funkcijo NIS (npr. blagajniško poslovanje, polnitve in praznitve, štetja in popisi, administracija sistema, vzdrževanje opreme, izdelava varnostnih kopij in restavracija podatkov).

Uporabniki NIS morajo biti usposobljeni za delo na sistemu.

Računalniki NIS, oprema za povezavo z igralnimi napravami in oprema za povezavo z nadzornim organom morajo biti priključeni na sistem neprekinjenega napajanja, ki v primeru izpada omrežnega napajanja omogoča nemoteno delovanje ali normalen zaključek dela in se ga lahko realizira tudi z agregatom. Za dostop do vklopa in izklopa tega napajanja velja isti režim kot za dostop do sistemskega prostora in komunikacijske opreme.

Koncesionar mora zagotoviti vzpostavitev delovanja NIS v primeru večjih okvar ali izpadov z izdelavo varnostnih kopij podatkov in programov na sekundarni medij ali z namestitvijo rezervnega sistema, na katerem je ažurna kopija vseh programov in podatkov in ki ob izpadu primarnega sistema brez izgube podatkov prevzame vse funkcije sistema.

Zaradi nedelovanja NIS ne sme priti do izgube podatkov.

V primeru okvare dela opreme ali povezave, vmesnika NIS v igralnih napravah ali igralne naprave in v drugih primerih, pri katerih predpisano beleženje števcev in dogodkov na igralnih napravah ni možno in bi ob nadaljevanju igre na njih prišlo do izgube ali netočnosti podatkov oziroma do neustreznega beleženja ali nepravilnosti, je treba v primeru, če ne pride do samodejne blokade delovanja igralnih naprav, do odprave okvare onemogočiti igranje na teh igralnih napravah, začetek in konec blokade igranja pa evidentirati v dnevniku obratovanja NIS in v treh dneh pisno, po običajni ali po elektronski pošti, javiti nadzornemu organu.

Koncesionar mora voditi dnevnik obratovanja NIS, v katerem morajo biti zabeleženi najmanj naslednji podatki:

V okviru dnevnika obratovanja sistema iz prejšnjega odstavka mora koncesionar voditi tudi evidenco nedelovanja sistema iz 29. člena tega pravilnika.

Dnevnik obratovanja NIS iz prvega odstavka tega člena mora koncesionar hraniti najmanj eno leto po preteku koledarskega leta.

Koncesionar ima lahko v uporabi le vrsto in verzijo NIS, za katerega mu je nadzorni organ izdal dovoljenje za povezavo NIS v informacijski sistem nadzornega organa.