Zakon o regijskem parku Škocjanske jame (ZRPSJ)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Z namenom da se ohranijo in raziskujejo izjemne geomorfološke, geološke in hidrološke znamenitosti, redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste, paleontološka in arheološka najdišča, etnološke in arhitekturne značilnosti in kulturna krajina ter zagotovijo možnosti za ustrezen razvoj, se območje Škocjanskih jam s tem zakonom razglasi za regijski park z imenom Škocjanske jame (v nadaljnjem besedilu: park).

Meja zavarovanega območja parka poteka: južno tik pod vasjo Gradišče pri Divači na severnem zgornjem robu udornic Lisičina in Sapendol, proti vzhodu do vzhodnega roba doline Dola in nato po robu skalnih sten pod robom vasi Brežec v vzhodno pobočje Dola, se po sredini pobočja dvigne do vrhnjega roba sten desnega (severnega) brega Reke, tako da je Jama nad Malni še v zavarovanem območju; nato poteka meja proti jugovzhodu po severnem robu soteske severno tik ob ruševinah gradu Školj, spet naprej po zgornjem robu soteske vse do točke jugozahodno pri vasi Famlje, se strmo spusti navzdol do kolovozne poti med Fameljskim mlinom in jezom na Reki, se nadaljuje po kolovozu do mosta čez Reko med Vremskim Britofom in Škofljami; od tam gre meja proti zahodu po zgornjem robu soteske Reke in zajema spodnji del iztočne soteske Sušice, naprej severno do vasi Naklo, tam zavije z roba na kraško planoto na zahod in jugozahod, kjer obkroži udornico Sokolak ter pride do meje katastrske občine Naklo, po njej seka glavni kolovoz med Matavunom in Danami, zavije proti severozahodu in severu ter obkroži udornico Globočak, tako da so Velika in Mala jama na Prevali ter jama Škrlica še v zavarovanem območju; nato gre meja do križišča poti na cesti Matavun–Divača od tod 500 m proti zahodu do magistralne ceste Divača–Kozina, nato gre po njenem vzhodnem robu proti severozahodu 300 m ter doseže mejo katastrskih občin Naklo–Divača, tam jo preči v ravni črti v smeri sever–severozahod v dolžini 350 m, kjer se obrne proti vzhodu že blizu ceste Divača–Dolnje Ležeče; meja gre tik južno od naselja Dolnje Ležeče v smeri jugovzhod, tako da poteka meja po severnem in vzhodnem robu udornih vrtač Bušljevec, Lesendol in Jablanc. Meja območja se tako konča na začetni točki tik pod vasjo Gradišče pri Divači.

Meja vplivnega območja parka, ki je v porečju Reke, poteka od severozahodnega kota parka ob trasi avtoceste proti severu do železniške proge Divača–Pivka. Od tod sledi železnici do ovinka pod Čebulovico, kjer proga zavije proti jugovzhodu, meja območja pa se nadaljuje proti severovzhodu do vrha Na Gavgah (661 m). Tu se zalomi proti jugovzhodu in poteka po grebenu Vremščice do vrha (1027 m). Tu zavije proti severovzhodu in preko Žužkovke (806 m) in Učičnika (726 m) doseže rob Sajevškega polja. Severno od Sajevč prečka polje, se preko kote 718 nadaljuje proti vzhodu, na koti 716 zavije proti jugovzhodu in poteka preko Varde (726 m), Ostrega vrha (693 m), Kaludernika (747 m), Osojnice (820 m) in Orleka (653 m). Tu južno od Pivke prečka obe železnici in cesto in se povzpne na Kerin (655 m) in Primož (718 m). Od tod se po grebenu spusti do sedla zahodno od Parja in ponovno dvigne na greben Gjure (724 m). Od Šilen tabora (751 m) poteka po robu strmega nariva vse do Bezgovice (738 m), vzhodno od Knežaka. Tam se zalomi proti vzhodu po grebenu Vrha (777 m) in Rebri (729 m) severno od Šembij, prečka cesto Šembije–Knežak, se povzpne na Stani hrib (674 m). Od tod, pa vse do vrha Snežnika, poteka proti vzhodu po naslednjih vrhovih: Milanka (948 m), Volovja reber (975 m, 993 m, 1030 m), Velika Milanja (1099 m), Suha reber (1015 m), Luknja (1147 m), Konj (1169 m), Jesenovec (1328 m), Kruljčev vrh (1367 m), Klešče (1308 m) in Mali Snežnik (1684 m). Na Snežniku (1769 m) se meja vplivnega območja obrne proti jugu, poteka vzhodno od globeli Grčovec na vrh Praprotnico (1432 m), zavije proti zahodu na Bukov vrh (1437 m) in severozahodu na Lom (1483 m). Od tu zavije na jugozahod do Peščine (1465 m), tu pa se obrne proti jugovzhodu in preko kote 1432 doseže Mačkov vrh (1341 m) nad Klansko polico. Tu se znova obrne proti jugozahodu in mimo Železnih vrat in po vrhovih Orlovica (1299 m) in Petehovec (1241 m) nad Gomancami doseže državno mejo s Hrvaško na Gomanški gori (1134 m). Od tod poteka po državni meji preko Katalina (1083 m) in Osterije do vrha Kukulj (832 m), kjer je najbolj jugovzhodna točka vplivnega območja. Naprej vse do vrha Ajdovščine, vzhodno od Rodika, poteka meja vplivnega območja po hidrografski razvodnici Reke in potokov, ki tečejo proti jugu. Razvodnica je jasno izražena in poteka po grebenih med naslednjimi pomembnejšimi vrhovi (od vzhoda proti zahodu): Stražnica (690 m), Belica (695 m), Zagnojavec (654 m), Hladno brdo (634 m), Trebež (660 m), Straža (607 m), Stražnica (577 m), Velika Reber (517 m), kjer se dotakne državne meje, Hrbe (617 m), Vrh hriba (649 m), Gabrnica (599 m), Stari grad nad Podgradom, Grmada (677 m) in Ušinje brdo (606 m). Meja doseže vas Pregarje na grebenu Brkinov in poteka po grebenski cesti do vasi Tatre. Tam se obrne proti jugozahodu in poteka po cesti do Arviž, od tam pa po grebenu preko vrha Križandrev (797 m) do Ajdovščine (804 m). Tam se spusti proti severozahodu do vasi Kačiče–Pared, po lokalni cesti doseže magistralno cesto Kozina–Divača in po njej jugozahodni kot parka.

Zaradi posebne naravne, kulturne, zgodovinske oziroma estetske vrednosti so v parku posamezni deli nepremične naravne in kulturne dediščine posebej zavarovani s tem zakonom.

Kot naravni spomeniki so zaradi svojih posebnih značilnosti kot vzorčni primer nekega naravnega pojava zavarovani tile deli parka:

Deli nepremične kulturne dediščine parka, ki se zaradi svoje posebne vrednosti razglasijo za kulturne spomenike, so: