TFL Vsebine / TFLGlasnik

IZHODIŠČE

Zakon o minimalnem davku¹ (ZMD) je uveljavil obveznost za obračun in plačilo povrhnjega davka za nizko obdavčene domače in mednarodne skupine podjetij, katerih konsolidirani prihodki v od dveh od štirih preteklih let presegajo 750 milijonov EUR. Z istim zakonom je bila za te zavezance uveljavljena obveznost za obračun in plačilo domačega povrhnjega davka, ki ima sistemsko gledano prednost pred povrhnjim davkom.

V ZMD-ju so določene stalne oprostitve, poimenovane varni pristan² in v praksi izrazito uporaben prehodni varni pristan CbCR. Poleg navedenih oprostitve ZMD in Direktiva (EU) 2022/2523 (v nadaljevanju: direktiva) omogočata petletno izključitev iz uporabe določb ZMD-ja za skupine v začetni fazi dejavnosti. Po 17. členu ZMD-ja se namreč ne glede na druge določbe ZMD-ja povrhnji davek zmanjša do vrednosti nič v prvih petih letih začetne faze dejavnosti mednarodne skupine podjetij.

Kdaj je mednarodna skupina podjetij v začetni fazi dejavnosti? Ta pogoj je izpolnjen, če za poslovno leto velja, da ima mednarodna skupina podjetij subjekte v sestavi v največ šestih jurisdikcijah in da vsota knjigovodskih vrednosti opredmetenih sredstev vseh subjektov v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki so v vseh jurisdikcijah razen referenčni, ne presega 50.000.000 EUR.

Pogoj za uveljavljanje izključitve za začetno fazo dejavnosti je torej izpolnjen, upoštevajoč kriterije za mednarodno skupino kot celoto. Vprašanje, ki se postavlja, pa je, ali se izključitev iz ZMD-ja prav tako lahko uveljavlja za skupino kot celoto ali ne.

Za odgovor na to vprašanje je ključen prvi odstavek 17. člena ZMD-ja, po katerem se pri izključitvi za začetno fazo dejavnosti povrhnji davek, ki ga mora plačati krovni matični subjekt v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 9. člena ZMD-ja, zmanjša do vrednosti nič. Vendar pa 17. člen ZMD-ja ne širi izključitve na obveznost povrhnjega davka na prvo alinejo prvega odstavka 9. člena ZMD-ja. Pri tem prva alineja prvega odstavka 9. člena določa obveznost obračuna in plačila povrhnjega davka za nizko obdavčene subjekte mednarodne skupine podjetij v tujini, druga alineja prvega odstavka 9. člena ZMD-ja pa za nizko obdavčen krovni matični subjekt in subjekte v sestavi, ki so v isti jurisdikciji kot krovni matični subjekt.

Glede na tako ubeseditev je v 17. členu ZMD-ja jasno določeno, da se pravica do zmanjšanja povrhnjega davka do vrednosti nič nanaša izključno na tisti del davčne obveznosti za povrhnji davek, ki se obračuna v zvezi s člani mednarodne skupine, ki imajo sedež v jurisdikciji matičnega krovnega subjekta. Če ima krovni matični subjekt sedež v Sloveniji, potem se izključitev uporabi zgolj za povrhnji davek, ki se obračuna v zvezi s prenizko obdavčenim krovnim matičnim subjektom ter tistimi člani mednarodne skupine, ki imajo prav tako sedež v Sloveniji.

To pomeni, da izključitev na podlagi začetne faze dejavnosti ne zmanjšuje celotnega povrhnjega davka po metodi IIR, ki ga mora plačati krovni matični subjekt za celotno mednarodno skupino podjetij, ampak le povrhnji davek, ki se nanaša na krovni matični subjekt in druge nizko obdavčene subjekte v sestavi, ki so v isti jurisdikciji kot krovni matični subjekt.

Zato krovni matični subjekt za subjekte mednarodne skupine s sedežem v drugih jurisdikcijah ne more izključiti obveznosti za obračun in plačilo povrhnjega davka po določbah 17. člena ZMD-ja. Za te subjekte mora krovni matični subjekt izračunati povrhnji davek po splošnih pravilih ZMD-ja, vključno s tem, da lahko zanje uveljavlja druge varne pristane, za katere so izpolnjeni zakonski pogoji (npr. CbCR).

Analiza pokaže tudi, da je 17. člen ZMD-ja glede obsega učinkovanja izključitve za začetno fazo dejavnosti usklajen z direktivo. Prvi odstavek 49. člena direktive namreč določa, da se povrhnji davek, ki ga mora krovni matični subjekt plačati v skladu z drugim odstavkom 5. člena, zmanjša do vrednosti nič v prvih petih letih začetne faze mednarodne dejavnosti mednarodne skupine podjetij, pri čemer drugi odstavek 5. člena prav tako določa obveznost za del povrhnjega davka, ki odpade na prenizko obdavčen krovni matični subjekt in nizko obdavčene subjekte v sestavi, ki so v isti državi članici.

Na podlagi predstavljenega izhodišča je bila sprejeta strokovna razlaga.

Celoten članek je dostopen za naročnike!