na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSC Sodba I Cpg 129/2019 - regresni zahtevek zavoda - poškodba delavca - deljena odgovornost za škodo
SODIŠČE
Višje sodišče v Celju
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
23.10.2019
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sodba in sklep II Cp 1517/2019
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00028541
SENAT, SODNIK
Irena Leskovšek Jurjec (preds.), mag. Aleksander Urankar (poroč.), Zdenka Pešec
SIMILARDOCS
VSL sodba III Cp 2694/2014 ^^^ VSRS Sklep II Ips 40/2018 ^^^ VSL sodba II Cp 2568/2015
INSTITUT VSRS
objektivna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - nadzor državne meje - nevarna dejavnost - dejavnost s povečano nevarnostjo - pojem nevarne dejavnosti - policist - eksploziven tek policista - delo policista - naloge policije - običajno tveganje - zasledovanje osumljenca - konkretne okoliščine - soodgovornost - soprispevek oškodovanca - pripombe na izvedensko mnenje - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - pravočasna predložitev vloge - pravica do izjave - preložitev naroka - zavlačevanje postopka - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - udarnina prsnega koša - primarni strah - sekundarni strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - dopolnilni sklep
PODROČJE VSRS
ODŠKODNINSKO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi se zavrneta ter se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.
II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Upoštevaje krivdna ravnanja obeh (delavke in prvotožene stranke) torej ni podlage za drugačno presojo in zaradi ravnanj delavke ni prišlo do pretrganja vzročne zveze. Povedano drugače, za nastanek škode sta krivi obe. Delavka je ravnala nespametno, toženka pa je opustila ukrepe iz varstva pri delu, ki jih je bila dolžna izvesti, ki so prispevali k nastanku škode in ki jih je celo sama predvidela v omenjenem načrtu S. d.o.o.. Pritožbeno zavzemanje o nekakšnem hotenem ravnanju delavke (očitno o nekakšni hujši obliki krivde od krivde prvotožene stranke) je zato neutemeljeno, saj tudi prvotoženka ni ravnala skladno z lastnim varnostnim načrtom. Obe, delavka in prvotožena stranka, sta bili namreč dolžni ravnati v smeri, da do predmetne škode ne bi prišlo.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.