Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočih sevanj
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 3-98/2017, stran 400 DATUM OBJAVE: 20.1.2017
RS 3-98/2017
98. Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočih sevanj
Na podlagi petega odstavka 23. člena, četrtega odstavka 31. člena, četrtega odstavka 34. člena, tretjega odstavka 36. člena, sedmega odstavka 37. člena in petega odstavka 47. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08 – ZVO-1B, 60/11 in 74/15) izdajata ministrica za zdravje in ministrica za okolje v soglasju z ministrico za izobraževanje, znanost in šport
P R A V I L N I K
o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočih sevanj
o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočih sevanj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen in vsebina)
Ta pravilnik v skladu z Direktivo Sveta 96/29/EURATOM z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L št. 159 z dne 29. 6. 1996, str. 1) in Direktivo Sveta z dne 4. decembra 1990 o operativni zaščiti zunanjih delavcev, ki so med svojimi dejavnostmi na nadzorovanih območjih izpostavljeni nevarnosti ionizirajočega sevanja (UL L št. 349 z dne 13. 12. 1990, str. 21) določa:
-
merila za razvrstitev in označitev delovišč na nadzorovana in opazovana območja ter pogoje dela in obveznosti delodajalca na nadzorovanih in opazovanih območjih glede nadzora varstva pred ionizirajočimi sevanji (v nadaljnjem besedilu: sevanja),
-
merila za razvrstitev izpostavljenih delavcev v kategoriji A in B glede na pričakovano izpostavljenost ionizirajočim sevanjem (v nadaljnjem besedilu: izpostavljenost) pri normalnem delu ter glede na verjetnost in velikost potencialne izpostavljenosti,
-
pogoje, način izvajanja, obseg in pogostost ugotavljanja sevanja na delovnem mestu,
-
način vrednotenja prejetih doz tudi za primere, ko neposredne meritve prejetih doz niso mogoče, vrsto in kakovost merilne opreme, način in obseg poročanja o rezultatih ugotavljanja izpostavljenosti delavcev in o prejetih dozah v primerih izvajanja intervencijskih ukrepov in v primerih dovoljenega preseganja mejnih doz zaradi opravljanja izjemnih nalog ter način in čas hrambe podatkov ugotavljanja izpostavljenosti delavcev, ki ga mora zagotoviti delodajalec,
-
obveznosti delodajalca glede posebnega varstva pred sevanji za praktikante in študente,
-
organizacijsko zasnovo enote varstva pred sevanji v jedrskih in sevalnih objektih ter pogoje za kakovost opreme, obseg in vsebine njenega dela,
-
seznam izobraževalnih programov ter program in način opravljanja strokovnega izpita za opravljanje nalog varstva pred sevanji, način določanja izpitnih komisij, stroške izpitov in evidence o opravljenih izpitih,
-
obseg, vsebine ter pogoje seznanjanja, usposabljanja in preverjanja usposobljenosti izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov,
-
obveznosti imetnikov dovoljenj in zunanjih izvajalcev glede varstva pred sevanji zunanjih delavcev ter način posredovanja in shranjevanja podatkov o osebnih dozah izpostavljenih oseb zunanjega izvajalca v centralni evidenci osebnih doz,
-
obseg, vsebine ter pogoje usposabljanja s področja varstva pacientov pred sevanji.
2. člen
(pojmi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1.
Administrativni ukrepi so ukrepi, ki preprečujejo, da bi oseba, ki nima vstopa v nadzorovano območje, vanj vstopila. Administrativni ukrepi so lahko dovolilnice za dostop ali sistem pooblastil.
2.
Aktivni delci so prosti, naelektreni in gibljivi radioaktivni delci z aktivnostjo, ki povzroča visoke hitrosti doz.
3.
Dejavnosti, ki jih izvaja zunanji delavec, so katerakoli dela ali naloge, ki jih zunanji delavec izvaja v nadzorovanem območju, za katerega je odgovoren imetnik dovoljenja.
4.
Delavec, ki dela pod nadzorom, je delavec, ki je izpostavljen sevanjem, vendar ne upravlja z viri sevanja ali kako drugače vpliva na stanje vira oziroma naprave ali objekta, v katerem dela, in ne vpliva na varnost in izpostavljenost drugih oseb ter je glede varstva pred sevanji pod nadzorom ustrezno usposobljenih oseb.
5.
Delavec, ki upravlja z viri sevanja, je delavec, razen izvajalcev radioloških posegov, ki samostojno upravlja z viri sevanja ali kako drugače samostojno sprejema odločitve povezane s stanjem vira oziroma naprave ali objekta v katerem dela, oziroma odločitve, s katerimi lahko pomembno vpliva na lastno varnost in potencialno izpostavljenost oziroma varnost in potencialno izpostavljenost drugih oseb.
6.
Etalon je opredmetena mera, merilni instrument, referenčni material ali merilni sistem, katerega namen je, da definira, realizira, ohranja ali reproducira neko enoto ali eno ali več vrednosti veličine, tako da služi kot referenca.
7.
Imetnik dovoljenja je pravna ali fizična oseba, odgovorna za nadzorovano ali opazovano območje, v katerem delavci izvajajo dejavnosti.
8.
Osebe, vključene v sevalno dejavnost, so osebe, ki sodelujejo pri izvajanju sevalne dejavnosti ali so zaradi nje izpostavljene sevanjem in morajo zato biti usposobljene iz varstva pred sevanji. Osebe, vključene v sevalno dejavnost, so lahko delavci v organizacijskih enotah varstva pred sevanji, odgovorne osebe za varstvo pred sevanji, izpostavljeni delavci, delavci, ki delajo pod nadzorom in delavci, ki upravljajo z viri sevanja.
9.
Osebna varovalna oprema so pripomočki, ki jih delavec nosi na sebi, z njimi rokuje ali jih kako drugače uporablja za zmanjšanje svoje izpostavljenosti.
10.
Pasivni dozimeter je merilnik doze, pri katerem sta detektor in merilni del ločena. Sevanju je izpostavljen samo detektor, dozo pa ovrednotimo šele po odčitavanju v merilnem sistemu.
11.
Pristojni organ je upravni organ, ki izda dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, kot določa 11. člen Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 70/08 - ZVO-1B, 60/11 in 74/15; v nadaljnjem besedilu: ZVISJV).
12.
Sevalne razmere so vse delovne razmere, ki vplivajo na izpostavljenost na delovnih mestih:
-
hitrost doze ter narava in vrsta sevanja,
kjer je to primerno, pa tudi:
-
koncentracija radionuklidov v zraku ter vrsta, fizikalna in kemična sestava radioaktivne snovi,
-
površinska kontaminacija ter vrsta, fizikalna in kemična sestava radioaktivne snovi.
13.
Sledljivost je lastnost merilnega rezultata ali vrednosti etalona, ki omogoča navezavo na navedene reference, ponavadi nacionalne ali mednarodne etalone, skozi neprekinjeno verigo primerjav, ki imajo opredeljeno negotovost.
14.
Umerjanje (kalibracija) je niz operacij za ugotavljanje povezave med vrednostmi, ki jih kaže merilni instrument ali merilni sistem, oziroma vrednostmi, ki jih predstavlja opredmetena mera ali referenčni material, in pripadajočimi vrednostmi, realiziranimi z etaloni, pod določenimi pogoji.
15.
Zunanji delavec je delavec pri zunanjem izvajalcu, ki izvaja katerekoli dejavnosti v nadzorovanem območju. Zunanji delavec je lahko pri zunanjem izvajalcu zaposlen stalno ali začasno, lahko je praktikant ali študent, ki se uči opravljanja posebnih opravil, ki vključujejo izpostavljenost sevanjem. Zunanji delavec je lahko tudi samozaposlena oseba.
II. MERILA ZA RAZVRSTITEV DELOVIŠČ, POGOJI DELA IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA NA OPAZOVANIH IN NADZOROVANIH OBMOČJIH
3. člen
(razvrstitev območij)
(1)
Območja, kjer so delavci ali druge osebe izpostavljene sevanjem glede na pričakovane izpostavljenosti ter verjetnost in velikost potencialne izpostavljenosti delimo na nadzorovana in opazovana območja, kot je to določeno v 4. in 7. členu tega pravilnika.
(2)
V nadzorovanih in opazovanih območjih je treba izvajati ukrepe varstva pred sevanji glede na vrsto virov sevanja in velikost tveganja, povezanega z njimi. Obseg ukrepov varstva pred sevanji, ugotavljanja izpostavljenosti delavcev ter nadzorne meritve sevanja na nadzorovanih in opazovanih območjih, njihova vrsta in kakovost, morajo biti sorazmerni s tveganjem zaradi izpostavljenosti pri posameznem delu.
(3)
Izvajalec sevalne dejavnosti mora pisno opredeliti svoje odgovornosti v zvezi z izvajanjem varstva pred sevanji v nadzorovanih in opazovanih območjih ter s tem seznaniti delavce.
4. člen
(nadzorovana območja)
(1)
Nadzorovana območja so tista, kjer:
-
lahko letna efektivna doza preseže 6 mSv,
-
lahko letna ekvivalentna doza za očesne leče preseže 15 mSv,
-
lahko letna ekvivalentna doza za dlani, roke, podlakti ali kožo preseže 150 mSv,
-
je povprečna hitrost doze v 8 urah večja od ali enaka 3 µSv/h,
-
je največja hitrost doze povprečena čez 1 minuto večja od ali enaka 60 µSv/h ali
-
obstaja nevarnost razširjanja radioaktivnih snovi, ki bi povzročile kontaminacijo nad predpisanimi mejami.
(2)
Delodajalec v sodelovanju s pooblaščenim izvedencem varstva pred sevanji iz 27. člena ZVISJV (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji) določi meje nadzorovanega območja in ga, kjer je to mogoče in smiselno, fizično, sicer pa na drug ustrezen način, loči od ostalih območij. Če gre za premični vir sevanja, razmeji nadzorovana območja na način, ki je najprimernejši glede na dane okoliščine in čas, v katerem vir sevanja deluje. Delodajalec vodi evidenco takih nadzorovanih območij. Razmejitev nadzorovanih območij mora biti vključena v oceno varstva pred sevanji iz 24. člena ZVISJV (v nadaljnjem besedilu: ocena varstva pred sevanji).
(3)
Delodajalec na robu nadzorovanega območja in na drugih primernih vidnih mestih namesti oznake, ki opozarjajo na nadzorovano območje in nevarnost sevanja, kjer je to primerno pa tudi na lastnosti vira sevanja v tem območju in tveganje povezano s tem virom. Osnovni simbol, s katerim se opozarja na nevarnost sevanja, je določen v predpisu, ki določa pravila ravnanja in pogoje za uporabo posameznih virov sevanja ter ukrepe sevalne varnosti, ki jih morajo izvajati uporabniki virov sevanja.
5. člen
(dostop v nadzorovana območja)
(1)
Delodajalec z administrativnimi ukrepi in fizičnimi ovirami, ključavnicami, avtomatskimi zapahi in drugimi ustreznimi sredstvi zagotovi, da je dostop v nadzorovano območje omejen in nadzorovan.
(2)
Dostop je dovoljen le osebam, ki:
-
so seznanjene s tveganjem, ki je povezano z delom,
-
imajo ustrezno znanje o zaščitnih ukrepih varstva pred sevanji, ki jih je treba izvajati pri delu,
-
so seznanjene s pisnimi navodili iz 6. člena tega pravilnika,
-
so na podlagi zdravniškega pregleda sposobne opravljati dela in naloge, pri katerih so izpostavljene sevanjem,
-
so vključene v osebno dozimetrijo in
-
uporabljajo osebno varovalno opremo, če je ta potrebna.
(3)
Druge osebe lahko vstopijo v nadzorovano območje izjemoma, če so bile seznanjene s tveganjem in le v spremstvu oseb iz prejšnjega odstavka.
(4)
Če obstaja nevarnost razširjanja radioaktivne kontaminacije iz nadzorovanega območja, jo delodajalec z razumnimi ukrepi prepreči. Če to sledi iz ocene varstva pred sevanji, namesti
1.
na vstopnih mestih:
-
zaščitno obleko in osebno varovalno opremo,
-
merilne naprave,
-
ustrezne shrambe za shranjevanje osebne obleke,
2.
na izstopnih mestih:
-
opremo za merjenje kontaminacije kože, obleke in obutve,
-
opremo za merjenje kontaminacije predmetov in snovi oziroma aktivnosti aktiviranih predmetov in snovi, ki se iznašajo iz nadzorovanega območja,
-
umivalnice (tuše) za osebno dekontaminacijo,
-
ustrezne shrambe za shranjevanje kontaminirane zaščitne obleke in opreme.
(5)
Če obstaja verjetnost, da so v nadzorovanem območju aktivni delci, delodajalec z razumnimi ukrepi dodatno omeji območje z aktivnimi delci in prepreči njihovo razširjanje.
6. člen
(pisni postopki in navodila)
(1)
Delodajalec zagotovi pisne postopke za nadzorovanje nadzorovanega območja.
(2)
Delodajalec zagotovi pisna navodila za varno delo v nadzorovanem območju. Obseg in vsebina navodil morata biti opredeljena v oceni varstva pred sevanji. Navodila morajo biti izdelana glede na vrsto in lastnosti vira sevanja ter dela s tem virom v jeziku, ki ga delavec razume. Navodila morajo biti na razpolago na delovnem mestu.
(3)
Delodajalec zagotovi, da delo poteka po navodilih iz prejšnjega odstavka ter so z njimi seznanjeni delavci in druge osebe, ki so lahko izpostavljene sevanjem v nadzorovanih območjih.
(4)
Delodajalec redno preverja ustreznost navodil in seznanja delavce s spremembami postopkov in administrativnih ukrepov v zvezi z izvajanjem varstva pred sevanji.
7. člen
(opazovana območja)
(1)
Opazovana območja so tista območja:
-
kjer omejevanje dostopa z vidika varstva pred sevanji ni potrebno, potreben pa je nadzor sevalnih razmer,
-
kjer lahko letna efektivna doza preseže 1 mSv,
-
je povprečna hitrost doze v 8 urah večja od 0,5 µSv/h in manjša od 3 µSv/h ali
-
je največja hitrost doze povprečena čez 1 minuto večja od 3 µSv/h in manjša od 60 µSv/h.
(2)
Delodajalec v sodelovanju s pooblaščenim izvedencem varstva pred sevanji določi meje opazovanega območja. Če gre za premični vir sevanja, razmeji opazovana območja delodajalec na način, ki je najprimernejši glede na dane okoliščine in čas, v katerem vir deluje. Razmejitev opazovanih območij mora biti vključena v oceno varstva pred sevanji.
(3)
Delodajalec, kadar je to primerno, izdela pisna navodila za varno delo v opazovanem območju, pri čemer smiselno upošteva določbe prejšnjega člena.
(4)
Če to sledi iz ocene varstva pred sevanji, delodajalec opazovano območje na vidnih mestih označi z oznakami, ki opozarjajo na opazovano območje, na vrsto vira sevanja v tem območju in na tveganje povezano z njim.
8. člen
(nadzorne meritve na nadzorovanih in opazovanih območjih, ki jih izvaja delodajalec)
(1)
Delodajalec redno nadzira sevalne razmere v nadzorovanih in opazovanih območjih z meritvami (v nadaljnjem besedilu: nadzorne meritve).
(2)
Delodajalec v sodelovanju s pooblaščenim izvedencem varstva pred sevanji izdela program izvajanja nadzornih meritev, ki je sestavni del ocene varstva pred sevanji, v katerem določi:
-
merjene količine,
-
kraj, čas in pogostost meritev,
-
merske metode in postopke,
-
merilno opremo ter pogostost preverjanja opreme in umerjanja in
-
referenčne ravni sevanja in ukrepe, ki jih je treba izvesti, če so presežene.
(3)
Delodajalec zagotovi, da ima osebje, ki izvaja nadzorne meritve, na voljo pisna navodila za izvajanje meritev in je ustrezno usposobljeno za izvajanje meritev.
(4)
Delodajalec hrani rezultate nadzornih meritev vsaj tri leta in z njimi seznani delavce. Kjer je to potrebno, se rezultati lahko uporabijo za oceno individualne doze delavca. V tem primeru delodajalec hrani rezultate v skladu s petim odstavkom 33. člena ZVISJV.
9. člen
(merilna oprema)
(1)
Delodajalec za izvajanje nadzornih meritev iz prejšnjega člena zagotovi merilno opremo ustrezne kakovosti glede na namen uporabe, o čemer se posvetuje s pooblaščenim izvedencem varstva pred sevanji.
(2)
Delodajalec zagotovi, da je merilna oprema, ki jo uporablja za izvajanje nadzornih meritev, pred prvo uporabo umerjena na način, ki zagotavlja sledljivost. Delodajalec preverja merilno opremo v rednih obdobjih na način, s katerim zagotovi, da merilna oprema daje ponovljive rezultate v okviru navedene natančnosti pri znanih in vnaprej določenih pogojih. Po vsakem popravilu merilne opreme, sicer pa v rednih obdobjih, določenih v programu izvajanja nadzornih meritev, delodajalec zagotovi umeritev na način, ki zagotavlja sledljivost. Delodajalec vodi dnevnik preverjanj merilne opreme ter hrani dokumentacijo o merilni opremi, popravilih opreme in umerjanjih.
(3)
Ustreznost merilne opreme se dokazuje z listinami o skladnosti z mednarodnimi standardi, ki jih je kot slovenske standarde na področju posamezne vrste merilne opreme privzel Slovenski inštitut za standardizacijo. Listine, iz katerih je razvidna skladnost s standardi, zagotovi dobavitelj merilne opreme. Listine o skladnosti merilne opreme z ustreznimi standardi, izdane v tujini, veljajo, če so bile izdane v skladu z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi, ki jih je sklenila ali k njim pristopila Republika Slovenija. Če dobavitelj ne predloži listin o skladnosti merilne opreme, ki jih je izdala pooblaščena institucija v Evropski uniji oziroma v Evropskem gospodarskem prostoru, se skladnost s standardi preveri v laboratoriju iz prve alineje četrtega odstavka tega člena. Laboratorij, ki opravi preverjanje, izda o tem listino o skladnosti.
(4)
Merilna oprema je umerjena na način, ki zagotavlja sledljivost, če umerjanje izvede:
-
laboratorij pravne osebe, ki ga je Urad Republike Slovenije za meroslovje priznal za nosilca nacionalnega etalona na področjih, ki so predmet tega pravilnika;
-
laboratorij, ki ima veljavno akreditacijsko listino Slovenske akreditacije za izvedbo umerjanj na področjih, ki so predmet tega pravilnika;
-
drug laboratorij, katerega usposobljenost priznava Slovenska akreditacija na podlagi večstranskih in dvostranskih sporazumov o medsebojnem priznavanju kalibracijskih certifikatov.
10. člen
(nadzorne meritve v nadzorovanih in opazovanih območjih, ki jih izvaja pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji)
(1)
Sevalne razmere v nadzorovanih in opazovanih območjih preveri pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji v rednih časovnih razmikih:
-
najmanj enkrat na šest mesecev v jedrskih, sevalnih in manj pomembnih sevalnih objektih,