TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Davčni organ je tožniku utemeljeno izdal odločbo na podlagi prvega odstavka 141. člena ZDavP-2, saj je ugotovil nepravilnosti pri vodenju tožnikovih poslovnih knjig. Prvi vpis poslovnih dogodkov, ki so se zgodili v decembru 2009, v poslovne knjige je bil opravljen šele 15. 3. 2010, to je po uvedbi davčnega inšpekcijskega nadzora, kar izkazuje, da tožnik poslovnih knjig (do tedaj) ni vodil in je s tem ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 31. člena ZDavP-2. Obveznost vodenja poslovnih knjig za družbe in podjetnike izhaja tudi iz 54. člena ZGD-1. Upoštevaje SRS 22.13 si morajo vpisi v poslovne knjige slediti po časovnem zaporedju ter morajo biti urejeni, popolni, pravilni in sprotni. Tožnik je ravnal tudi v nasprotju s SRS 22.13, ko je evidentiral pogodbo o prodaji, ki jo je sklenila druga pravna oseba.

Glede dviga gotovine s transakcijskega računa iz poslovnih knjig tožnika ni razvidno, komu in kdaj je bil denar izročen, saj se med predloženo dokumentacijo ne nahajajo blagajniški prejemki in izdatki. Konte glavne knjige praviloma dopolnjujejo druge (pomožne) poslovne knjige, kamor se uvršča tudi blagajniška knjiga (SRS 22.19). Ker tožnik ni predložil blagajniške knjige, glede na podatke konta kartic glavne knjige pa tudi ni evidentiran priliv gotovine v blagajno v navedenem znesku, niti ni izkazan odliv oziroma izplačilo iz blagajne, je pravilna ugotovitev, da tožnik ni zagotavljal podatkov, ki jih sicer zagotavlja blagajniška knjiga. Navedene nepravilnosti ne izjava komitenta more sanirati.

Opustitev sklepnega razgovora sama po sebi ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka, če ni izkazano, da gre za kršitev, ki je ali bi lahko vplivala na odločitev.