TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- v II. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati znesek 19.896,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 19.082,07 EUR od 16. 8. 2020 dalje do plačila in od zneska 814,25 EUR od 7. 3. 2023 dalje do plačila."

- v V. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"V. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 48 % za pravdo potrebnih stroškov, tožeča stranka pa je dolžna toženi stranki povrniti 52 % njenih pravdnih stroškov."

II. V preostalem delu se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti 276,61 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Uveljavljanje odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode, ki izvira iz istega škodnega dogodka, ne pomeni kopičenja (objektivne kumulacije) tožbenih zahtevkov, ampak gre za en sam odškodninski tožbeni zahtevek.

Po oceni pritožbenega sodišča je začetek teka zakonskih zamudnih obresti za vse oblike nepremoženjske škode vezan na isti trenutek, tj. ko je oškodovanka na zavarovalnico vložila zahtevek. To stališče je tudi skladno z zgoraj predstavljenim naziranjem Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 6/2023, saj je tožnica v teku pravde prvotni zahtevek zvišala v okviru tistega, ki ga je zahtevala izvensodno.