Nalaganje dokumenta...
Navodilo za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 50-2412/1999, stran 6306 DATUM OBJAVE: 28.6.1999
RS 50-2412/1999
2412. Navodilo za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino
Na podlagi prvega in četrtega odstavka 53. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99), 6. točke sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 50/99) ter na podlagi 66. in 23. člena člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja guverner Banke Slovenije
N A V O D I L O
za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino
za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino
I. Splošno
1.
Rezidenti poročajo:
– o vseh transakcijah z nerezidenti;
– o stanju imetij v tujini in o stanju terjatev do nerezidentov;
– o stanju imetij nerezidentov v Republiki Sloveniji in o stanju obveznosti do nerezidentov.
Transakcije, o katerih so rezidenti dolžni poročati so:
– nakup in prodaja blaga nerezidentom;
– izvoz in uvoz storitev;
– nakup in prevzem terjatev in obveznosti;
– neposredne naložbe;
– prihodki od kapitala (obresti, dobiček);
– prenosi iz naslova življenjskega in kreditnega zavarovanja;
– depozitni posli;
– kreditni posli;
– osebni prenosi premoženja darila, pomoči;
– druge transakcije.
II. Posredno poročanje Banki Slovenije
Rezidenti posredno poročajo Banki Slovenije o:
2.
transakcijah, ki se opravljajo preko računov bank, pooblaščenih za opravljanje plačilnega prometa s tujino, poročajo banke, v skladu z navodilom za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 50/99).
Rezidenti so dolžni zagotavljati točnost podatkov na plačilnih dokumentih, ki jih je Banka Slovenije predpisala z navodilom za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino.
Banka je dolžna preveriti podatke v skladu z navodilom iz prejšnjega odstavka in jih posredovati Banki Slovenije.
Rezidenti so na prvi poziv Banke Slovenije in na svoje stroške dolžni uskladiti podatke na plačilnih dokumentih s podatki na ostalih poročilih, ki jih predlagajo Banki Slovenije.
3.
Izvozu in uvozu blaga iz oziroma v Republiko Slovenijo, poroča Carinska uprava Republike Slovenije, ki je izvršila carinjenje blaga.
Rezidenti so na prvi poziv Banke Slovenije in na svoje stroške dolžni uskladiti podatke ali pojasniti in utemeljiti razlike v razhajanjih med podatki na Enotni carinski listini in podatki na ostalih poročilih, ki jih predlagajo Banki Slovenije.
4.
KDD in druge inštitucije, ki vodijo baze podatkov o vrednostnih papirjih, poročajo o stanju in transakcijah z vrednostnimi papriji med rezidenti in nerezidenti, kadar transakcija pomeni neposredno naložbo.
Rezidenti so na prvi poziv Banke Slovenije in na svoje stroške dolžni dopolniti podatke ali utemeljiti napake v razhajanju med podatki KDD in drugimi podatki, ki jih Banka Slovenije pridobi iz posrednih ali neposrednih virov.
III. Neposredno poročanje Banki Slovenije
5.
S tem navodilom sta predpisana vsebina in oblika obrazcev za neposredno poročanje. Obrazci morajo biti izdelani v najmanj dveh izvodih, če so v papirni obliki, od tega eden za Banko Slovenije. Poročila v magnetni ali elektronski obliki morajo biti izdelana skladno s predpisano obliko zapisa, ki ga rezidenti lahko zahtevajo od Banke Slovenije, ali s programom za poročanje, ki ga poročevalcem nudi Banka Slovenije.
Obrazce so rezidenti dolžni predložiti osebno oziroma prek pooblaščene osebe ali s priporočeno poštno pošiljko. Podatke, poslane po elektronski pošti, Banka Slovenije šteje za prejete, če je potrdila njihov prejem.
Na obrazce so obvezniki poročanja dolžni napisati identifikacijske podatke rezidenta, za katerega poročajo (matična številka pravne osebe ali zasebnika, davčna številka fizične osebe, obdobje poročila, vrsta poročila). Če na poročilu ni vpisanih identifikacijskih znakov, Banka Slovenije šteje, da rezident ni izpolnil obveznosti poročanja.
6.
Poročila so dolžni pošiljati samo tisti rezidenti, ki neposredno nastopajo v poslih s tujino, ne glede na ostale sodelujoče v poslu.
7.
Kolikor v poročevalskem obdobju ni bilo transakcij, ki bi vplivale na spremembo stanja, morajo rezidenti poročati o stanju imetij in obveznosti do tujine.
Poročati so dolžni vsi rezidenti razen tistih, ki so s tem navodilom izrecno oproščeni poročanja.
Če Banka Slovenije rezidenta opomni k poročanju, je dolžan predložiti zahtevano poročilo ali dokument, s katerim dokaže, da ni obveznik poročanja.
8.
Poročevalec vpiše v poročilo za poročevalsko obdobje vse tiste poslovne dogodke in stanja, ki jih je prikazal v svojih knjigovodskih listinah za isto obdobje.
Na prvi poziv Banke Slovenije in na svoje stroške je rezident dolžan dokazati pravilnost in resničnost podatkov v predloženih poročilih z zaključnim računom ali periodičnim obračunom, knjigovodskimi listinami, svojimi podatkovnimi bazami ali drugo dokumentacijo.
Če za rezidenta poroča druga oseba, je soodgovorna za pravilnost in resničnost podatkov, ki jih posreduje v poročilih Banki Slovenije. Banka Slovenije lahko v takem primeru do druge osebe, ki je poročala za obveznika poročanja, uveljavlja enake zahteve kot do rezidenta, ki je zavezan k poročanju.
9.
Poročevalec mora na poročilo napisati odgovorno osebo za sestavo poročila in njen telefon.
Rezidenti morajo kopije poročil, programsko opremo in podatkovne baze ter dokumentacijo, na osnovi katere so poročila Banki Slovenije izdelana, hraniti najmanj pet let po preteku obdobja, na katerega se poročila nanašajo.
A) MESEČNO POROČANJE NA POROČILIH O TRANSAKCIJAH S TUJINO
10.
Rezidenti so dolžni Banki Slovenije poročati mesečno do 20. v mesecu za pretekli mesec (ločeno za vsak račun in valuto posebej) o:
a) prometu in stanju na računu v tujini (Sklep o pogojih, pod katerimi imajo lahko rezidenti račune v tujini – Uradni list RS, št. 50/99);
b) prometu in stanju na kontokorentnem ali drugem evidenčnem računu vzpostavljenem z nerezidentom za promet storitev (računi zavarovalnih družb, računi družb, ki opravljajo storitve v mednarodnem blagovnem in potniškem ter poštnem prometu, za vodenje prometa po denarnih karticah tujih izdajateljev itd.);
c) danih ali prejetih plačilih nerezidentom oziroma od nerezidentov v tolarski in devizni gotovini na blagajni rezidenta ali direktno na račun rezidenta (kadar ni plačilnih dokumentov ali drugih vrst poročil o transakcijah s tujino) in stanju devizne gotovine v blagajni rezidenta (Sklep o pogojih in načinu, pod katerimi smejo domače osebe pri poslovanju s tujimi osebami plačilo sprejeti ali opraviti v tuji gotovini – Uradni list RS, št. 50/99) ter o izplačilih stroškov rezidentom za službene poti v tujino v tolarjih;
d) prodanem blagu v prosto carinskih skladiščih tipa D in prosto carinskih prodajalnah.
Poročevalec izdela poročilo v originalnih valutah, razen za točko d), za katero mora izdelati poročilo v valuti obračuna.
Poročevalec je dolžan izdelati poročila po točkah c) in d) samo, če znesek prometa v poročevalskem obdobju presega protivrednost 100.000,00 SIT. Za manjše zneske skupnega prometa poročila ni potrebno izdelati.
V poročilih pod a), b) in c) se mora računsko ujemati stanje in promet za posamezno valuto (začetno stanje + povečanje dobroimetja – zmanjšanje dobroimetja = končno stanje).
11.
Fizične osebe iz 1. točke sklepa o pogojih, pod katerimi imajo lahko rezidenti račune v tujini, so dolžne poročati na obrazcu C, kadar se štejejo za rezidente v skladu s četrtim in petim odstavkom 2. člena ZDP (Uradni list RS, št. 50/99).
12.
OBRAZEC C: mesečno poročilo o transakcijah s tujino – navodilo za izpolnjevanje:
a) V polje “podjetje“ poročevalec vpiše firmo družbe in naslov sedeža pravne osebe oziroma ime in stalno prebivališče fizične osebe.
b) V polje “matična številka“ poročevalec vpiše sedemmestno matično številko družbe iz registra poslovnih subjektov družb oziroma registra zasebnikov, ki ga vodi Statistični urad Republike Slovenije oziroma pristojna Davčna uprava v Republiki Sloveniji oziroma davčno številko (velja samo za fizične osebe).
c) V polje “tuji partner“ poročevalec vpiše naziv tuje banke, pri kateri je račun, oziroma naziv tujega partnerja, s katerim je vzpostavljen kontokorentni ali evidenčni račun.
Če poročevalec poroča o transakcijah iz točk 11.c) in 11.d) tega navodila, podatka ni potrebno izpolniti.
d) V polje “šifra države tujega partnerja“ poročevalec vpiše numerično ali alfabetsko kodo države na osnovi šifranta, ki je sestavni del navodila za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 50/99).
e) V polje “mesec in leto“ poročevalec vpiše mesec in leto, na katerega se nanašajo podatki v poročilu.
f) V polje “vrsta poročila“ poročevalec vpiše ustrezno šifro iz šifranta vrst poročil, ki je priloga 1 tega navodila.
g) V polje “evidenčna/registrska številka“ poročevalec vpiše registrsko številko dovoljenja Banke Slovenije za račun v tujini v skladu s sklepom o pogojih, pod katerimi imajo lahko rezidenti račune v tujini (Uradni list RS, št. 50/99).
Če se poročilo nanaša na vodenje kontokorentnih ali evidenčnih računov, pa se v to polje vpiše evidenčna številka iz vpisa v evidenco pri Banki Slovenije.
Če poročevalec poroča o transakcijah iz točk 11.c) in 11.d) tega navodila, podatka ni potrebno izpolniti.
h) V polje “valuta“ poročevalec vpiše šifro valute, v kateri je voden račun oziroma je bilo iz devizne blagajne dano ali v blagajno prejeto plačilo. Poročevalec je v okviru enega računa dolžan posebej izkazovati stanje in transakcije v vsaki originalni valuti, v kateri je bil odobren/obremenjen račun. Prav tako je dolžan posebej izkazovati stanje in transakcije v vsaki valuti, s katero je posloval prek devizne blagajne.
Rezident mora izpolniti samostojno poročilo vsak mesec, in sicer za vsak račun in vsako valuto posebej.
i) “Začetno stanje“ pomeni stanje na računu oziroma v devizni blagajni rezidenta v začetku poročevalskega obdobja v originalni valuti in se mora ujemati s končnim stanjem predhodnega poročevalskega obdobja za isti račun in valuto. Stanje na računu oziroma v devizni blagajni rezidenta je praviloma pozitivno (podjetje ima terjatev do tujine). Kadar je po kontokorentnem ali evidenčnem računu za storitve uvoz večji od izvoza, je stanje negativno (podjetje ima obveznost do tujine).
Če poročevalec poroča o transakcijah iz točke 11.c) in 11.d) tega navodila, podatka ni potrebno izpolniti.
j) V stolpec “šifra države“ poročevalec vpiše šifro države, v/iz katere je bila transakcija opravljena, ne glede na to, v kateri državi je devizni račun ali partner, s katerim vodi kontokorentni račun (primer: plačilo z računa, ki je v državi A, v državo B – v poročilu se upošteva državo B).
Če se poročilo nanaša na priliv tolarske ali devizne gotovine v blagajno ali na račun rezidenta, je v šifro države potrebno vpisati državo, iz katere je tuji kupec oziroma plačnik.
Če se poročilo nanaša na izplačilo dnevnic za službena potovanja v tujino, je v šifro države potrebno vpisati državo, za potovanje v katero je bila izplačana dnevnica oziroma v primeru plačila računa tujemu strokovnjaku (samo če se ta šteje za nerezidenta) ali dobavitelju iz blagajne rezidenta državo, iz katere je tuji strokovnjak ali dobavitelj.
k) V stolpec “Opis transakcije in šifra transakcije“ poročevalec opiše transakcijo, ki spreminja stanje na računu. Pri tem uporabi šifrant plačil iz navodila o izvajanju sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino, dopolnjen s šiframi, ki so sestavni del tega navodila v prilogi 2. Če ne pozna pravilne šifre transakcije, vpiše samo tekst, ki najbolj ustreza vsebini transakcije.
l) V stolpec “povečanje dobroimetja“ poročevalec vpiše vrednost tistih transakcij, ki povečujejo stanje na računu oziroma v devizni blagajni rezidenta, v stolpec “zmanjšanje dobroimetja“ pa tistih transakcij, ki zmanjšujejo stanje na računu oziroma v devizni blagajni rezidenta.
Če poročevalec poroča o poslih pod točko 11.c) tega navodila, vpisuje zneske prejetih plačil v stolpec “povečanje dobroimetja“, zneske izplačil pa v stolpec “zmanjšanje dobroimetja“. Če poroča o poslih pod točko 11.d) tega navodila, vpisuje zneske prodaje v stolpec “povečanje dobroimetja“.
m) “Skupaj“ je kontrolni seštevek povečanja oziroma zmanjšanja dobroimetja.
n) “Končno stanje“ pomeni stanje na računu ali v devizni blagajni na zadnji dan poročevalskega obdobja.
Če poročevalec poroča o transakcijah iz točke 11.d) tega navodila, podatka ni potrebno izpolniti.
o) V polje “stanje vezanih sredstev“ poročevalec vpiše stanje vezanih sredstev na dan, za katerega poroča. Poročevalec to polje izpolni samo, če se poročilo nanaša na račun iz točke 10.a), vendar samo takrat, ko znesek vezanih sredstev ni vštet v podatku o končnem stanju na računu.
13.
V primeru konverzije s prenosi sredstev med istovrstnimi računi za različne valute ali v primeru prenosa sredstev z enega lastnega računa na drug lasten račun, poročevalec kot šifro transakcije vpiše 565 pri računu, na katerem se je stanje povečalo (priliv) oziroma 165 pri računu, na katerem se je stanje zmanjšalo (odliv).
Kadar se prenašajo sredstva z računa v tujini na račun v državi ali obratno, poročevalec kot šifro transakcije vpiše 530, kadar nakazuje sredstva iz države v tujino (priliv oziroma povečanje sredstev na računu v tujini) oziroma 130, kadar nakazuje sredstva iz tujine v državo (odliv oziroma zmanjšanje sredstev na računu v tujini). Kadar se s plačilom izravnava stanje na kontokorentnem oziroma evidenčnem računu, poročevalec kot šifro transakcije vpiše 532, kadar nakazuje v tujino (zmanjša se negativni saldo na kontokorentnem oziroma evidenčnem računu) oziroma 132, kadar dobi nakazilo iz tujine (zmanjša se pozitivni saldo na kontokorentnem oziroma evidenčnem računu).
B) ČETRTLETNO POROČANJE – POROČILO O STANJU IN SPREMEMBAH TERJATEV IN OBVEZNOSTI DO TUJINE IZ POSLOVANJA
14.
Rezidenti poročajo o stanju in spremembah kratkoročnih (do enega leta dospelosti, ne glede na to ali so že zapadle v plačilo ali ne) in dolgoročnih (nad enim letom dospelosti, ne glede na to ali so že zapadle v plačilo ali ne) terjatev in obveznosti iz poslovanja (komercilanih kreditov) do nerezidentov po stanju na zadnji dan četrtletja na obrazcu SK-V.
Rezidenti poročajo tudi o poslih nakupa in prevzema terjatev in obveznosti do nerezidentov v primeru, kadar je prvotni posel imel naravo komercialnega posla.
Poročajo samo tisti rezidenti, ki neposredno nastopajo v poslih z nerezidenti, ne glede na to, za čigav račun so posel sklenili.
Rezidenti v poročilo ne vključijo podatkov o vrednosti terjatev in obveznosti iz kratkoročnih finančnih kreditov, komercilanih kreditov in poslov nakupa terjatev, ki jih poročajo v skladu s 55. členom zakona o deviznem poslovanju na osnovi Sklepa o načinu in pogojih pročanja o kreditnih poslih med rezidenti in nerezidenti (Uradni list RS, št. 50/99).
Rezidenti na tem obrazcu ne poročajo o stanjih in spremembah terjatev in obveznosti, ki jih mesečno poročajo na obrazcu C za posle preko kontokorentnih ali evidenčnih računov za storitve z nerezidenti.
Pri poslih z nerezidenti, pri katerih nastopa več rezidentov, so le-ti dolžni med seboj predhodno uskladiti podatke, da ne bi prišlo do izpada dela podatkov ali podvajanja dela podatkov v poročilih Banki Slovenije.
Pri poslih z nerezidenti, pri katerih je udeleženih več rezidentov, so le-ti dolžni med seboj izmenjati podatke, ki jih potrebujejo njihovi poslovni partnerji za pravilno poročanje Banki Slovenije.
15.
Obvezniki za poročanje o stanju terjatev in obveznosti do nerezidentov so tisti rezidenti:
a) ki imajo iz poslovanja z nerezidenti neporavnane kratkoročne terjatve do kupcev/obveznosti do dobaviteljev oziroma terjatve/obveznosti iz naslova nakupa in prevzema terjatev ter danih/prejetih avansov (v nadaljevanju: stanje terjatev in obveznosti) pri katerih stanje na prvi ali zadnji dan četrtletja, za katerega se poroča, presega protivrednost 200.000 USD,
b) ki imajo promet v četrtletju na podlagi vsote izdanih računov za izvoz blaga in storitev ter prejetih računov za uvoz blaga in storitev, oziroma danih/prejetih avansov oziroma nakupa/prevzema terjatev/obveznosti (v nadaljevanju: spremembe terjatev in obveznosti) ali ki imajo promet v četrtletju na podlagi poravnavanja navedenih obveznosti in terjatev, ki presega protivrednost 200.000 USD v četrtletju,
c) ki imajo kapitalske naložbe v tujih družbah in/ali naložbe nerezidentov, ki so pravne osebe, v državi, in sicer ne glede na višino kapitalskega deleža in ne glede na višino odprtih postavk ter ne glede na višino prometa terjatev in obveznosti iz alinee b) te točke.
Poročevalci morajo poročati o plačilih in drugih poslovnih dogodkih na poročilu SK-V tudi v primeru, če so o tem že poročali na plačilnih dokumentih ali na obrazcu C za transakcije na deviznih računih v tujini ali na obrazcih za poročanje o kreditnih poslih s tujino.
16.
Poročilo o stanjih terjatev in obveznosti na prvi strani poročila (obrazca SK-V) – stran A poročevalci prikažejo v skupni vrednosti za posamezne valute, v katerih z nerezidenti le-te vodijo, in v skupni vrednosti za posamezno vrsto odprte terjatve in obveznosti, prav tako pa tudi strukturirano po valutah in vrstah odprtih terjatev in obveznosti.
Podatke o stanjih terjatev in obveznosti po valutah poročevalci prikažejo v originalnih valutah.
Podatke o skupni vrednosti terjatev in obveznosti na zadnji dan četrtletja poročevalci preračunajo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na ta dan.
Na drugo stran poročila (obrazca SK-V) – stran B obvezniki poročanja vpišejo podatke o vseh poslovnih dogodkih, ki so v obdobju poročanja spremenili stanje terjatev in obveznosti do nerezidentov (izvoz in uvoz ter plačila blaga in storitev, odpisi terjatev oziroma obveznosti, poboti, odpisi in pripisi razlik pri poslih z nerezidenti zaradi popustov, skontov, rabatov dobropisov ipd., prodaja in nakup oziroma prevzem in odstop terjatev, prevzem in odstop obveznosti, prenos kratkoročnih komercilanih terjatev in obveznosti na kreditne posle, terjatve iz naslova danih in obveznosti iz naslova prejetih avansov od nerezidentov ter njihovo zapiranje z uvozom oziroma izvozom blaga in storitev itd.).
Poročevalci lahko poročajo o spremembah terjatev in obveznosti v SIT ali v originalnih valutah, v katerih so nastale terjatve in obveznosti. Če poročajo v SIT, uporabljajo za preračun prometa v tolarje srednji tečaj Banke Slovenije na dan poslovnega dogodka, za valute, ki niso uvrščene v dnevno tečajno listo, pa uporabljajo tečaje valut po tečajnici eksotičnih valut, ki jo Banka Slovenije objavlja enkrat mesečno. Poročevalci v primeru poročanja v SIT posebej prikažejo tečajne razlike. Če poročajo v originalnih valutah, morajo izpolniti toliko strani B obrazca SK-V, kolikor valutah so vodili terjatve/obveznosti v obdobju, za katerega poročajo.
V primerih, ko je valuta zapiranja terjatve oziroma obveznosti (plačila, zapiranja danih in prejetih avansov) druga kot valuta nastanka terjatve oziroma obveznosti, poročevalci poročajo v valuti, v kateri so prikazali nastanek terjatve oziroma obveznosti.
Končno stanje terjatev/obveznosti za posamezne valute se mora ujemati s stanji, ki jih poročevalec izkazuje v delu poročila SK-V I.A in II.A. Poročati mora tudi o transakcijah v valutah, za katere ne izkazuje končnega stanja.
17.
Poslovanje s kapitalsko povezanimi podjetji mora poročevalec vključiti v vrednost podatka o celotnem stanju terjatev in obveznosti z nerezidenti. Poleg tega mora poročevalec stanje odprtih terjatev in obveznosti do povezanih oseb v tujini izkazati tudi posebej v vrstici “od tega s povezanimi podjetji v tujini“.
18.
Poročevalec mora stanje terjatev in obveznosti, ki so na zadnji dan poročevalskega obdobja odprte in jih je navedel v vrstici “skupaj v SIT“, specificirati po ročnosti takole:
a) v vrstico “od tega do 90 dni“ vpiše stanje odprtih terjatev/obveznosti, za katere je od nastanka do zadnjega dne kvartala, za katerega poročevalec poroča, preteklo od 0 do 90 dni,
b) v vrstico “od tega do 180 dni“ vpiše stanje odprtih terjatev/obveznosti, za katere je od nastanka do zadnjega dne kvartala, za katerega poročevalec poroča, preteklo od 91 do 180 dni,
c) v vrstico “od tega do 360 dni“ vpiše stanje odprtih terjatev/obveznosti, za katere je od nastanka do zadnjega dne kvartala, za katerega poročevalec poroča, preteklo od 181 do 360 dni,
d) v vrstico “od tega nad 360 dni“ vpiše stanje odprtih terjatev/obveznosti, za katere je od nastanka do zadnjega dne kvartala, za katerega poročevalec poroča, preteklo več kot 360 dni,
19.
Poročevalec mora poročilo sestaviti v obliki magnetnega zapisa z zadnjo veljavno verzijo programa za poročanje, ki mu ga vnaprej ali na njegovo zahtevo posreduje Banka Slovenije. Zadnjo verzijo programa Banka Slovenije objavlja na spletnih straneh pod naslovom http://www.bsi.si. Poročevalec mora poročilo predložiti Banki Slovenije na disketi ali po elektronski pošti.
20.
Roki za dostavo četrtletnih poročil Banki Slovenije so:
a) za prvo četrtletje do 30. 4. v letu,
b) za drugo četrtletje do 30. 7. v letu,
c) za tretje četrtletje do 30. 10 v letu in
d) za četrto četrtletje najkasneje do 28. 2. v naslednjem letu.
21.
Podatki v poročilih se morajo ujemati s podatki, ki jih obveznik poročanja izkazuje v svojem knjigovodstvu na analitičnih kontih kupcev in dobaviteljev, ki so nerezidenti.
22.
OBRAZEC SK-V: kvartalno poročilo o stanju in prometu terjatev in obveznosti do tujine iz poslovanja (kratkoročnem komercialnem kreditiranju) – navodilo za izpolnjevanje:
V tabelah na 1. in 3. oziroma A strani poročila poroča o stanjih terjatev/obveznosti, v tabelah na 2. in 4. oziroma B strani poročila pa pojasnjuje spremembe teh terjatev in obveznosti. Dodatek k tabelam o spremembah terjatev in obveznosti so tabele s specifikacijami sprememb na 3. in 6. strani poročila.
I.A) STANJE TERJATEV in II.A. OBVEZNOSTI
V polje “podjetje“ poročevalec vpiše firmo družbe in naslov sedeža družbe.
V polje “matična številka“ poročevalec vpiše sedemmestno matično številko družbe iz registra poslovnih subjektov družb, ki ga vodi Statistični urad Republike Slovenije.
V polje “kvartal in leto“ poročevalec vpiše kvartal in leto, na katerega se nanašajo podatki v poročilu.
Poročevalec vpisuje podatke v originalnih valutah, v katerih vodi terjatve oziroma obveznosti do nerezidentov.
Poročevalec v obrazec vpiše terjatve in obveznosti z rokom plačila do enega leta. Poleg tega poročevalec v obrazec vključi terjatve in obveznosti z rokom zapadlosti nad eno leto, če jih ne poroča kot kreditne posle s tujino v skladu s 55. členom zakona o deviznem poslovanju tj., če znesek trgovinskega kredita po posamezni sklenjeni kreditni pogodbi ali po posameznem poslu z nerezidentom ne presega 10 mio. SIT.
Poročevalec vključi v poročilo tudi posle nakupa in prevzema terjatev in obveznosti z nerezidenti, kadar so bili osnovni posli sklenjeni kot komercialni posli in so kratkoročni z rokom zapadlosti do enega leta, če pa so dolgoročni z rokom zapadlosti nad eno leto pa samo, kadar znesek kredita po posameznem poslu z nerezidentom ne presega 10 mio. SIT.
Poročevalec ne vključi v poročilo poslov finančnega leasinga, o katerih poroča kot o kreditnih poslih s tujino v skladu s 55. členom zakona o deviznem poslovanju. Tovrstne posle, ki jih je poročevalec prikazoval v poročilih SK-V do začetka veljavnosti tega navodila, se prenese na poročila o kreditnih poslih s tujino v primeru, če je od uveljavitve tega navodila do poteka leasinške pogodbe več kot eno leto, v nasprotnem primeru pa jih do poteka pogodbe poroča na poročilu SK-V.
Kolona 1: v stolpec “valuta“ poročevalec vpiše šifre valut, v katerih izkazuje odprto stanje terjatev oziroma obveznosti na zadnji dan četrtletja.
Kolona 2: v stolpec “odprte terjatve/obveznosti za izvoz blaga z ECL“ poročevalec vpiše vrednost neplačanega izvoženega/uvoženega blaga po fakturni vrednosti za tisti del odprtih terjatev in obveznosti na zadnji dan četrtletja, za katerega poroča, za katere je bila ob prehodu blaga čez carinsko črto izdana ECL.
Kolona 3: v stolpec “odprte terjatve/obveznosti za prodajo/nakup blaga brez ECL“ poročevalec vpiše vrednost neplačanega blaga, prodanega nerezidentom oziroma kupljenega od nerezidentov, kot je bila fakturirana in za katere ni bila izdana ECL. V isto kolono vpiše tudi vrednost terjatev/obveznosti za blago, za katerega se ECL ne izda: pošiljke revij, knjig, časopisov, ki se carini v skladu s 4. členom carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95), kakor tudi vrednost prodanega neplačanega blaga iz konsignacijskega skladišča v tujini ter vrednost neplačanega blaga kupljenega in prodanega v reeksportu.
Kolona 4: v stolpec “odprte terjatve/obveznosti za izvoz storitev“ poročevalec vpiše vrednost opravljenih neplačanih storitev po izdanih in prejetih računih.
Kolona 5: v stolpec “odprte terjatve/obveznosti iz nakupa/prodaje terjatev/obveznosti“ poročevalec vpiše vrednost odprtih terjatev in obveznosti do nerezidenta, ki jih je vzpostavil na osnovi posla prodaje in prevzema terjatev, ki je prvotno obstajala med dvema rezidentoma ali dvema nerezidentoma.
Kolona 6: v stolpec “dani/prejeti avansi za uvoz/izvoz blaga“ poročevalec vpiše vrednost terjatev/obveznosti po avansih, če je bil zamik med plačilom avansa in blagovnim tokom krajši od enega leta oziroma tudi, če je zamik med plačilom avansa in blagovnim tokom daljši od enega leta in jih ne poroča kot kreditne posle s tujino v skladu s 55. členom zakona o deviznem poslovanju tj., če znesek danega/prejetega avansa po posameznem sklenjenem poslu z nerezidentom ne presega 10 mio. SIT.
Kolona 7: v stolpec “dani/prejeti avansi za uvoz/izvoz storitev“ poročevalec vpiše vrednost terjatev/obveznosti po danih/prejetih avansih za storitve, čeprav jih po plačilnih dokumentih ne šifrira kot avans, ampak kot ustrezno storitev, med plačilom avansa in izvedbo storitve pa ne preteče več kot eno leto. V isti stolpec poročevalec vpiše vrednost odprtih terjatev/obveznosti za dane/prejete avanse za storitve, če je od plačila avansa preteklo več kot eno leto in če jih ne poroča kot kreditne posle s tujino v skladu s 55. členom zakona o deviznem poslovanju tj., če znesek danega/prejetega avansa po posameznem sklenjenem poslu z nerezidentom ne presega 10 mio. SIT.
Kolona 8: v stolpec “skupaj“ poročevalec vpiše vsoto vrednosti odprtih terjatev/obveznosti iz stolpcev 2 do 7 za vsako posamezno valuto iz stolpca 1. Ta kolona se mora za vsako posamezno valuto ujemati s končnim stanjem iz obrazca I.B) in II.B) v tekočem poročevalskem obdobju razen, kadar obveznik na obrazcu I.B) in II.B) poroča v tolarjih. V slednjem primeru se mora s končnim stanjem v SIT na obrazcu I.B) oziroma II.B) ujemati stolpec 8 v vrstici “skupaj v SIT“ na obrazcu I.A) oziroma II.A).
V vrstici “skupni seštevek v SIT“ na obrazcu I.A) oziroma II.A) poročevalec vpiše zneske v vse stolpce, v katere je vpisal zneske po posameznih valutah, in sicer tako, da iz posameznih valut zneske preračuna v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na zadnji dan četrtletja, za katerega poroča, in jih sešteje.
V vrstici “od tega s povezanim podjetjem“ poročevalec vpiše vrednost tistega dela celotnih odprtih terjatev/obveznosti na zadnji dan četrtletja, ki se nanaša na stanje terjatev/obveznosti do kapitalsko povezanih podjetij v prvem in drugem kolenu v tujini. Ta znesek mora biti vključen že v skupnem stanju odprtih terjatev/obveznosti v SIT, v tej vrstici pa ga je potrebno še ločeno izkazati. Podatke poročevalec izpolni v SIT, in sicer za vse stolpce (vrste odprtih terjatev in obveznosti) poročila.
V vrstice “od tega do/nad ... dni“ poročevalec vpiše vrednost tistega dela celotnih odprtih terjatev/obveznosti na zadnji dan četrtletja, ki so odprte do/nad številom dni navedenim v posamezni vrstici. Podatke poročevalec izpolni v SIT, in sicer za vse stolpce (vrste odprtih terjatev in obveznosti) poročila.
I.B) in II.B) SPREMEMBE V ČETRTLETJU
Poročevalec v teh rubrikah prikaže vrednost vseh sprememb v četrtletju, za katerega poroča. Podatke poroča v originalnih valutah ali v SIT.
Vrstica 1: v vrstico “stanje konec predhodnega četrtletja“ poročevalec vpiše celotno stanje kratkoročnih terjatev in obveznosti (z rokom plačila do enega leta) in dolgoročnih terjatev in obveznosti (z rokom plačila nad eno leto, če slednjih ne poroča v skladu s 55. členom zakona o deviznem poslovanju). Začetno stanje terjatev in obveznosti po posameznih valutah poročila se mora ujemati s končnim stanjem, kot ga je poročevalec poročal za predhodno četrtletje.
Vrstica 2: v vrstico “celotni izvoz/uvoz blaga z ECL razen zapiranja prejetih/danih avansov“ poročevalec vpiše celotno vrednost izvoza/uvoza na osnovi računov za blago, za katere so bile izdane ECL, in sicer ne glede na rok plačila. V podatku vrstice 2 poročevalec ne upošteva izvoza/uvoza na osnovi računov, ki zapirajo prejete/dane avanse od nerezidentov/nerezidentom, brezplačnega izvoza/uvoza blaga in izvoza blaga na konsignacijsko prodajo, upošteva pa vrednost blaga kupljenega/prodanega na osnovi kreditne pogodbe z nerezidentom in vrednost blaga kupljeno in prodano od nerezidentov/nerezidentom v okviru kontokorentnega računa za dolgoročno proizvodno kooperacijo (DPK).
Poročevalec, ki izvaža kot posrednik v svojem imenu za tuj račun, je dolžan vrednost izvoženega/uvoženega blaga iz vrstice 2 specificirati po matičnih številkah naročnikov izvoza/uvoza, če so naročniki vpisani na izvoznem/uvoznem ECL v polju 2/8.
Vrstica 2a: v vrstico “od tega izvoz/uvoz blaga po pogodbi o dolgoročni proizvodni kooperaciji (DPK)“ poročevalec vpiše vrednost izvoza/uvoza blaga na podlagi pogodb o dolgoročni proizvodni kooperaciji, ki jo je že vključil v vrstico 2, v tej vrstici pa jo še posebej prikaže.
Kot dolgoročna proizvodna kooperacija se štejejo posli, pri katerih si rezident in nerezident medsebojno dobavljata material, sestavne dele, blago, proizvode ipd., ki so ponavadi iste ali podobne vrste, medsebojne dobave pa na osnovi te medsebojno sklenjene dolgoročne pogodbe pobotavata na terjatveni in obveznostni strani.
Vrstica 3: v vrstico “ostala prodaja/nakupi blaga nerezidentom/od nerezidentov“ poročevalec vpiše celotno vrednost blaga, v četrtletju prodanega nerezidentom oziroma kupljenega od nerezidentov, kot je bila fakturirana in za katero ni bila izdelana ECL, ker blago ni prešlo carinske meje RS. V isto kolono vpiše tudi vrednost terjatve/obveznosti za blago, za katerega se ECL ne izdaja (pošiljke revij, knjig, časopisov), upošteva pa tudi vrednost blaga kupljenega in prodanega v od nerezidenta/nerezidentu (reeksport) in celotno vrednost prodanega blaga iz konsignacijskega skladišča v tujini.
Vrstica 4: v vrstico “prejeta/dana plačila za izvoz/uvoz blaga razen prejetih avansov“ poročevalec vpiše vsa plačila (prejeta in plačana nerezidentu), opravljena preko domačih bank ali deviznih računov v tujini, ali tolarske in devizne blagajne, ali plačana direktno v tujini, vse navedeno razen prejetih/danih avansov za uvoz/izvoz blaga.
Poročevalec je dolžan vrednost prejetih/danih plačil za blago iz vrstice 4 specificirati po vrsti plačila na:
a) plačila prejeta/dana prek domačih bank (plačila, za katera je bilo izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino),
b) plačila na/iz devizni(ega) račun(a) v tujini (ki so bila že poročana na poročilu C VP 41, 42, 43, 44, 45, 46, 49),
c) plačila v devizni gotovini pri/iz blagajne poročevalca, kadar ni izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino ali plačilo v tolarjih, kadar ni izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino,
d) plačila dana direktno s strani tujega kreditodajalca dobaviteljem nerezidentom (samo pri obveznostih).
Poročevalec mora v specifikaciji prenosa na kredit specificirati evidenčne registrske številke kreditov, po katerih poroča na osnovi navodila za izvajanje sklepa o načinu in pogojih poročanja o kreditnih poslih med rezidenti in nerezidenti (Uradni list RS, št. 50/99), ki jih je v tej postavki izvzel iz poročila SK-V.
Vrstica 4a: v vrstico “prejeta/dana plačila salda po pogodbi DPK“ poročevalec vpiše plačilo salda za izvoz/uvoz blaga v okviru pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji, kadar se izvede plačilo po pogodbi partnerju, ki ima daljši čas terjatveni saldo. Poročevalec prikaže plačila salda, ki jih je na plačilnem dokumentu šifriral z osnovo 532 (priliv) oziroma 132 (odliv). Teh plačil poročevalec ne vključuje v vrstico 4, ampak jih prikaže v vrstici 4a.
Vrstica 5: v vrstico “izdani/prejeti računi za opravljene storitve razen zapiranja prejetih/danih avansov“ vpiše vse izdane oziroma prejete račune za storitve v obdobju poročanja, ne glede na to ali so že zapadli v plačilo ali ne oziroma ne glede na to ali so bili v istem kvartalu že plačani ali ne, razen računov za storitve, ki zapirajo terjatve/obveznosti za dane/prejete avanse za storitve. Obveznik poročanja vključi v vrstico 5 tudi terjatve/obveznosti za storitve, ki jih zaračunava oziroma mu jih nerezident zaračuna v okviru pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji.
Med storitve poročevalec prišteva tudi posle oplemenitenja in investicijskih del.
Vrstica 5a – v vrstico “od tega izvoz/uvoz storitev po pogodbi DPK“ poročevalec vpiše vrednost izvoza/uvoza storitev na podlagi pogodb o dolgoročni proizvodni kooperaciji, ki jo je že vključil v vrstico 5, v tej vrstici pa jo še posebej prikaže.
Vrstica 5b – v vrstico “od tega: izvoz/uvoz po poslih oplemenitenja“ poročevalec vpiše vrednost izdanih oziroma prejetih računov po poslih dodelave, predelave in obdelave (poslih oplemenitenja), ki jo je že vključil v vrstico 5, v tej vrstici pa jo še posebej prikaže.
Izvozni posli oplemenitenja so tisti posli, pri katerih poročevalec dobi v dodelavo, predelavo ali obdelavo blago, ki je last nerezidenta, poročevalec blago porabi za izdelavo izdelka, ki ga izvozi in zaračuna svojo storitev ter razdolži uvoz blaga porabljenega v proizvodnji. Uvozni posli oplemenitenja so tisti posli, pri katerih poročevalec da nerezidentu v dodelavo, predelavo ali obdelavo blago, ki je njegova last, nerezident porabi blago za izdelavo izdelka, poročevalcu pa zaračuna opravljeno storitev.
Poročevalec, ki izvaža kot posrednik v svojem imenu za tuj račun, je dolžan vrednost izvoženega/uvoženega blaga iz vrstice 5b specificirati po matičnih številkah naročnikov izvoza/uvoza, če so naročniki vpisani na izvoznem/uvoznem ECL v polju 2/8.
Vrstica 6: v vrstico “prejeta/dana plačila za opravljene storitve razen prejetih/danih avansov“ poročevalec vpiše vrednost vseh plačil prejetih in plačanih nerezidentu za opravljene storitve, razen prejetih/danih avansov za izvoz/uvoz storitev. V to vrstico poročevalec vpiše tudi zneske plačil iz naslova nakupa in prevzema terjatev in obveznosti, ki jih je vzpostavil v vrstici 7.b) in 7.c).
Poročevalec je dolžan vrednost prejetih/danih plačil za storitve iz vrstice 6 specificirati po vrsti plačila na:
a) plačila prejeta/dana prek domačih bank (plačila, za katera je bilo izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino),
b) plačila na/iz devizni(ega) račun(a) v tujini (ki so bila že poročana na poročilu C VP 41, 42, 43, 44, 45, 46, 49),
c) plačila v devizni gotovini pri/iz blagajne poročevalca, kadar ni izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino ali plačilo v tolarjih, kadar ni izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino,
d) plačila dana direktno s strani tujega kreditodajalca dobaviteljem nerezidentom (samo pri obveznostih).
Poročevalec mora v specifikaciji prenosa na kredit specificirati evidenčne registrske številke kreditov, po katerih poroča na osnovi navodila za izvajanje sklepa o načinu in pogojih poročanja o kreditnih poslih med rezidenti in nerezidenti (Uradni list RS, št. 50/99), ki jih je v tej postavki izvzel iz poročila SK-V.
Vrstica 6b – v vrstico “od tega: plačila izvoza/uvoza po poslih oplemenitenja“ – poročevalec vpiše vrednost plačil prejetih/danih po izdanih oziroma prejetih računih po poslih dodelave, predelave in obdelave (poslih oplemenitenja), ki jo je že vključil v vrstico 6, v tej vrstici pa jo še posebej prikaže.
Vrstica 7: v vrstico “prodaja/nakup in odstop/prevzem terjatev/obveznosti“ poročevalec vpiše vrednost naslednjih transakcij:
a) prevzem terjatve do nerezidenta od rezidenta (vrstica 7a),
b) nakup terjatve do nerezidenta od rezidenta (vrstica 7a),
c) prevzem obveznosti do nerezidenta od rezidenta (vrstica 7a),
d) prodajo terjatve do rezidenta nerezidentu (vrstica 7b),
e) prodajo terjatve drugega rezidenta do poročevalca nerezidentu (vrstica 7b),
f) nakup terjatve do drugega nerezidenta od nerezidenta (vrstica 7c),
g) prevzem obveznosti do nerezidenta, ki je nastala z nakupom terjatve od nerezidenta iz šeste alinee tega odstavka (vrstica 7c).
Prevzem terjatve je posel, pri katerem ima rezident terjatev do prve osebe in obveznost do druge osebe, pri čemer svojo terjatev zapre tako, da od prve osebe prevzame terjatev, ki jo ta ima do druge osebe, do katere ima rezident obveznost. Rezident in druga oseba nato medsebojno pobotata terjatve in obveznosti.
Nakup terjatve je posel, pri katerem rezident od neke osebe kupi terjatev, ki jo ima ta do tretje osebe. Na osnovi tega posla rezident vzpostavi obveznost in plača prodajalcu terjatve ter vzpostavi terjatev do tretje osebe ter jo izterja. Obveznost do prodajalca terjatve je manjša od celotne vrednosti terjatve za dogovorjeni diskont. Predmet poročanja je obveznost do prodajalca terjatve, zmanjšana za diskont in celotna terjatev do tretje osebe kot dolžnika.
Prevzema terjatve ali obveznosti do nerezidenta od drugega nerezidenta poročevalec ne prikazuje pod to postavko, ampak kot zapiranje obveznosti ali terjatve do drugega nerezidenta.
Vrstica 7a: v vrstico “nakup oziroma prevzem terjatve/obveznosti do nerezidenta rezidentu“ poročevalec vpiše zneske, pri katerih je bila prvotna terjatev/obveznost vzpostavljena do nerezidenta, upravičenec plačila oziroma nalogodajalec na obvestilu o plačilu iz tujine/nalogu za plačilo v tujino pa bo drug rezident.
V tem primeru mora poročevalec izpolniti tudi specifikacijo po valutah in matičnih številkah drugih rezidentov, od katerih je terjatev kupil oziroma prevzel/obveznost prevzel. Za prilive in odlive po tovrstnih poslih poročevalec na obvestilu o prilivu iz tujine vpiše šifro za osnovni posel nakupa/prodaje blaga oziroma storitev.
Vrstica 7b: v vrstico “prodaja terjatve do rezidenta nerezidentu/vzpostavitev obveznosti do nerezidenta iz prodaje terjatev do rezidenta nerezidentu“ poročevalec vpiše zneske, pri katerih je bila prvotna terjatev med dvema rezidentoma, upnik pa jo je prodal nerezidentu in prejel zanjo plačilo od nerezidenta prek obvestila o prilivu iz tujine, medtem ko je dolžnik vzpostavil obveznost do nerezidenta in mu na osnovi naloga za plačilo v tujino le-to tudi plačal.
V tem primeru mora poročevalec izpolniti specifikacijo po valutah in matičnih številkah drugih rezidentov, do katerih je bila terjatev prodana nerezidentu oziroma do katerih je bila obveznost kupljena s strani nerezidenta. Za prilive po tovrstnih poslih poročevalec na obvestilu o prilivu iz tujine vpiše šifro 1681, za odlive na nalogu za plačilo v tujino pa šifro 2681.
Vrstica 7c: v vrstico “nakup terjatev do tujine od nerezidenta/vzpostavitev obveznosti do nerezidenta iz nakupa terjatev do tujine od nerezidenta“ poročevalec vpiše zneske, pri katerih je bila prvotna terjatev med dvema nerezidentoma in jo je poročevalec kupil ter izkazal terjatev do prvotnega nerezidenta dolžnika in obveznost do prvotnega upnika nerezidenta, pri čemer je na obvestilu o prilivu iz tujine terjatev dobil plačano, na osnovi naloga za plačilo v tujino pa je svojo obveznost plačal.
V tem primeru se mora vrstica 7c ujemati za poročevalca na strani terjatev in obveznosti. Za prilive po tovrstnih poslih poročevalec na obvestilu o prilivu iz tujine vpiše šifro 1680, za odlive na nalogu za plačilo v tujino pa šifro 2680.
Vrstica 8: v vrstico “prodaja oziroma odstop terjatev/obveznosti“ poročevalec vpiše vrednost naslednjih transakcij:
a) prodaja terjatev do nerezidenta rezidentu,
b) odstop terjatev do nerezidenta rezidentu,
c) odstop obveznosti do nerezidenta rezidentu.
V vrstico “prodaja oziroma odstop terjatev/obveznosti do nerezidenta rezidentu“ poročevalec vpiše zneske, pri katerih je bila prvotna terjatev/obveznost vzpostavljena do nerezidenta, upravičenec plačila oziroma nalogodajalec na obvestilu o prilivu iz tujine oziroma plačnik na nalogu za plačilo v tujino pa bo drug rezident.
V tem primeru mora poročevalec izpolniti tudi specifikacijo po valutah in matičnih številkah drugih rezidentov, ki jim je terjatev prodal oziroma odstopil/obveznost odstopil. Za prilive in odlive po tovrstnih poslih poročevalec na obvestilu o prilivu iz tujine/nalogu za plačilo v tujino vpiše šifro za osnovni posel nakupa/prodaje blaga oziroma storitev.
Vrstica 9: v vrstico “pripisi razlik pri poslovanju s tujino“ poročevalec vpiše vrednost dela terjatev/obveznosti, kadar je plačilo večje od vrednosti blaga po izdanih/prejetih računih zaradi bremepisov, obračunanih zamudnih obresti ipd.
Vrstica 10: v vrstico “odpisi razlik pri poslovanju s tujino“ poročevalec vpiše vrednost dela terjatev/obveznosti, kadar je plačilo manjše od vrednosti po izdanih/prejetih računih zaradi dobropisov, skontov, rabatov, reklamacij, popustov ipd.
Vrstica 11: v vrstico “odpis terjatev/obveznosti“ poročevalec vpiše vrednost terjatev/obveznosti, kadar je odpisal terjatev ali obveznost zaradi stečaja tujega partnerja ali zaradi odvzema blaga ipd.
Popravkov vrednosti za sporne in dvomljive terjatve poročevalec ne prikazuje v poročilih, ampak jih še naprej vodi kot odprte terjatve.
Vrstici 12 in 13: v vrstici 12 “pobot v okviru podjetja“ poročevalec poroča o pobotih terjatev in obveznosti z enim ali več nerezidenti, izvršenih v četrtletju, za katerega poroča. Če je pobot multilateralen in v njem nastopa tudi več rezidentov, mora o tem poročati v vrstici 13 “pobot z več domačimi podjetji“.
Vrednost pobotov v vrstici 12 na obrazcu za terjatve mora biti enaka vrednosti pobotov v vrstici 12 na obrazcu za obveznosti. Če poročevalec izpolni vrstico 13, mora v specifikaciji pobotov specificirati domača podjetja, ki so partnerji v pobotu, in sicer tista, ki so imela nasprotno transakcijo z nerezidenti. Če v multilateralnem pobotu sodeluje več rezidentov, poročata samo tista dva, ki imata terjatev in obveznost do nerezidenta.
Vrstica 14: v vrstici “poravnava izvoza z uvozom na osnovi pogodb DPK“ poročevalec poroča o poravnavi izvoza/uvoza blaga in storitev na podlagi pobotavanja po pogodbi o dolgoročni proizvodni kooperaciji (DPK) v četrtletju.
Vrstica 15: v vrstici “ostale transakcije v okviru DPK – razen blaga in storitev“ poročevalec poroča o ostalih transakcijah vzpostavitve terjatev/obveznosti v okviru pogodbe o DPK, razen terjatev/obveznosti iz naslova blaga in storitev, ki jih je prikazal v vrstici 2a in 5a. V to vrstico torej obveznik vključuje druge terjatve/obveznosti razen za blago in storitve, ki jih bo pobotal v okviru DPK.
Vrstica 16: v vrstici “izvoz blaga na kredit“ poročevalec prikaže vrednost prenosa izvoza/uvoza blaga na kredit tj. terjatve in obveznosti, ki jih je v danem četrtletju prenesel iz kratkoročnih terjatev/obveznosti iz poslovanja na terjatve/obveznosti iz financiranja, ker niso bile plačane, in jih mora hkrati prenesti na poročila o kreditnih poslih s tujino. Pri tem ni pomembno, ali je kreditni posel dogovorjen že s pogodbo ali pa je v četrtletju, za katerega poroča, del posla registriral kot kredit, ker je prekoračil rok plačila enega leta.
Poročevalec mora v specifikacijo prenosa na kredit specificirati evidenčne registrske številke kreditov, po katerih poroča na osnovi navodila za izvajanje sklepa o načinu in pogojih poročanja o kreditnih poslih med rezidenti in nerezidenti, ki jih je v tej postavki izvzel iz poročila SK-V.
Vrstica 17: v vrstici “izvoz storitev na kredit“ poročevalec vpiše vrednost prenosa izvoza/uvoza storitev v četrtletju, za katerega poroča, na kredit. V vrstici prikaže vrednost terjatev in obveznosti za storitve, ki jih je v danem četrtletju prenesel iz kratkoročnih terjatev/obveznosti iz poslovanja na terjatve/obveznosti iz financiranja, ker niso bile plačane, in jih mora hkrati prenesti na poročila o kreditnih poslih s tujino. Pri tem ni pomembno, ali je kreditni posel dogovorjen že s pogodbo ali pa je v četrtletju, za katerega poroča, del posla registriral kot kredit, ker je prekoračil rok plačila enega leta.
Poročevalec mora v specifikacijo prenosa na kredit specificirati evidenčne registrske številke kreditov, po katerih poroča na osnovi navodila za izvajanje sklepa o načinu in pogojih poročanja o kreditnih poslih med rezidenti in nerezidenti (Uradni list RS, št. 50/99), ki jih je v tej postavki izvzel iz poročila SK-V.
Vrstica 18: v vrstici “terjatve/obveznosti za dane/prejete avanse za uvoz/izvoz blaga“ poročevalec poroča o vzpostavitvi terjatev/obveznosti na podlagi danih/prejetih avansov nerezidentom/od nerezidentov za bodoči uvoz/izvoz blaga. Upošteva tudi dane/prejete avanse za blago, ki so bili plačani na osnovi kreditne pogodbe z nerezidentom.
Poročevalec je dolžan vrednost danih/prejetih avansov za blago iz vrstice 18 specificirati po vrsti plačila na:
a) plačila prejeta/dana prek domačih bank (plačila, za katera je bilo izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino),
b) plačila na/iz devizni(ega) račun(a) v tujini (ki so bila že poročana na poročilu C VP 41, 42, 43, 44, 45, 46, 49),
c) plačila v devizni gotovini pri/iz blagajne poročevalca, kadar ni izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino ali plačilo v tolarjih, kadar ni izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino,
d) plačila dana direktno s strani tujega kreditodajalca dobaviteljem nerezidentom (samo pri terjatvah).
Poročevalec mora v specifikaciji prenosa na kredit specificirati evidenčne registrske številke kreditov, po katerih poroča na osnovi navodila za izvajanje sklepa o načinu in pogojih poročanja o kreditnih poslih med rezidenti in nerezidenti (Uradni list RS, št. 50/99), ki jih je v tej postavki izvzel iz poročila SK-V.
Vrstica 19: v vrstici “terjatve/obveznosti za dane/prejete avanse za uvoz/izvoz storitev“ poročevalec poroča o vzpostavitvi terjatev/obveznosti na podlagi danih/prejetih avansov nerezidentom/od nerezidentov za bodoči uvoz/izvoz storitev. Upošteva tudi dane/prejete avanse za storitve, ki so bili plačani na osnovi kreditne pogodbe z nerezidentom.
Poročevalec je dolžan vrednost danih/prejetih avansov za storitve iz vrstice 19 specificirati po vrsti plačila na:
a) plačila prejeta/dana prek domačih bank (plačila, za katera je bilo izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino),
b) plačila na/iz devizni(ega) račun(a) v tujini (ki so bila že poročana na poročilu C VP 41, 42, 43, 44, 45, 46, 49),
c) plačila v devizni gotovini pri/iz blagajne poročevalca, kadar ni izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino ali plačilo v tolarjih, kadar ni izstavljeno obvestilo o plačilu iz tujine/nalog za plačilo v tujino,
d) plačila dana direktno s strani tujega kreditodajalca dobaviteljem nerezidentom (samo pri terjatvah).
Poročevalec mora v specifikacijo prenosa na kredit specificirati evidenčne registrske številke kreditov, po katerih poroča na osnovi navodila za izvajanje sklepa o načinu in pogojih poročanja o kreditnih poslih med rezidenti in nerezidenti (Uradni list RS, št. 50/99), ki jih je v tej postavki izvzel iz poročila SK-V.
Vrstica 20: v vrstici “zapiranje terjatev/obveznosti za dane/prejete avanse na osnovi uvoza/izvoza blaga“ poročevalec poroča o zapiranju terjatev/obveznosti za dane/prejete avanse nerezidentom/od nerezidentov na podlagi uvoza/izvoza blaga (po prejetih/izdanih fakturah za blago).
Poročevalec, ki izvaža kot posrednik v svojem imenu za tuj račun, je dolžan vrednost izvoženega/uvoženega blaga iz vrstice 20 specificirati po matičnih številkah naročnikov izvoza/uvoza, če so naročniki vpisani na izvoznem/uvoznem ECL v polju 2/8.
Vrstica 21: v vrstici “zapiranje terjatev/obveznosti za dane/prejete avanse na osnovi uvoza/izvoza storitev“ poročevalec poroča o zapiranju terjatev/obveznosti za dane/prejete avanse nerezidentom/od nerezidentov na podlagi uvoza/izvoza storitev (po prejetih/izdanih fakturah za storitve).
V primeru, da poročevalec da/prejme avans za blago ali storitve, ki bo uvoženo/izvoženo naknadno, plačilo pa je bilo sprovedeno iz sredstev na osnovi kreditnega posla med rezidentom in nerezidentom, mora izkazati terjatev/obveznost za avans na obrazcu SK-V, istočasno pa mora o prejetem/danem kreditu z nerezidentom poročati na poročilih o kreditnih poslih s tujino kot o ločenem poslu. Kasneje, ko pri takem poslu blagovni oziroma storitveni tok zapira dane/prejete avanse, ga poročevalec izkaže samo na poročilu SK-V, medtem ko odplačila kredita z nerezidentom izkaže samo na poročilih o kreditnih poslih s tujino.
Vrstica 22: Poročevalec uporabi za opis in navedbo vrednosti ostalih sprememb terjatev in obveznosti poročevalca do nerezidentov v četrtletju, če jih ne zna uvrstiti v katero od vnaprej predvidenih vrstic na obrazcu.
Če rezident poroča v SIT, mora v teh vrsticah ločeno prikazati obračunane pozitivne in negativne tečajne razlike.
Kadar so v poročilu izpolnjene vrstice 7, 8 ali 13 oziroma 2, 5.b) ali 20 oziroma 4, 6, 18 ali 19 oziroma 4.d), 6.d), 16 ali 17, ki so označene z zvezdico, mora biti izpolnjena tudi specifikacija.
23.
Na enak način kot obrazec SK-V – list A mora poročevalec izpolniti za stanje na zadnji dan v četrtletju še obrazec SK-D: poročilo o kratkoročnih terjatvah in obveznostih po državah tujih partnerjev (ne glede na državo izvoza/uvoza oziroma državo porekla/namena blaga). Poročilo SK-D se izpolni samo za stanje terjatev in obveznosti, za spremembe pa ne.
Na poročilu SK-D poročevalec vpiše stanja odprtih terjatev in obveznosti do nerezidentov po vrstah odprtih terjatev in obveznosti, in sicer za vsako državo, do katere ima oprte postavke.
Poročilo na obrazcu SK-D izdela v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem zadnjega dne v četrtletju.
Poročevalec na poročilu SK-D ne izpolnjuje podatka v vrsticah “od tega s povezanimi podjetji“ in v vrsticah “od tega do/nad ... dni“.
C) LETNO POROČANJE
24.
Poročila o stanju in prometu s povezanimi podjetji in poročila o stanju pogodbenih naložb so za poročevalsko leto dolžni Banki Slovenije pošiljati:
a) vsi rezidenti, ki so na katerikoli dan v letu, za katerega se poroča, lastniki 10 ali večodstotnega deleža v kapitalu ali delnic pravnih oseb v tujini ali posedujejo nepremičnino v tujini, ne glede, ali gre za pravno osebo, zasebnika ali fizično osebo (poročilo: obr. SN 11 – naložbe v tujini);
b) vse družbe rezidenti, v katerih imajo na katerikoli dan v letu, za katerega se poroča, nerezidenti (pravne in fizične osebe) 10 ali večodstotni delež v kapitalu ali delnice (poročilo: obr. SN 22 – naložbe iz tujine);
c) vse pravne osebe in zasebniki rezidenti, ki imajo na katerikoli dan v letu, za katerega se poroča, z nerezidentom sklenjeno pogodbo o skupnem vlaganju (poročilo: obr. SN 33 – pogodbena naložba).
d) vsi rezidenti, ki so na katerikoli dan v letu, za katerega se poroča, posredno preko udeležbe v družbi v prvem kolenu v tujini lastniki deleža v kapitalu ali delnic pravnih oseb v tujini v drugem kolenu, ne glede ali gre za pravno osebo, zasebnika ali fizično osebo, in sicer za naložbe v drugem kolenu v tujini, kadar ima rezident 10 ali večodstotnega deleža v družbi v prvem kolenu v tujini, družba v prvem kolenu v tujini pa ima 10 ali večodstotnega deleža v družbi v drugem kolenu v tujini (poročilo: obr. SN 44 – naložbe v drugem kolenu v tujini);
e) vse družbe rezidenti, v katerih imajo na katerikoli dan v letu, za katerega se poroča, nerezidenti v (pravne in fizične osebe) posredno preko udeležbe v družbi v prvem kolenu z lastnikom (lastniki) nerezidentom delež v kapitalu ali delnice, in sicer za vse naložbe v drugem kolenu v Sloveniji, če ima nerezident 10% ali več deleža v družbi v prvem kolenu v Sloveniji, družba v prvem kolenu pa ima 10 ali večodstotnega deleža v družbi v drugem kolenu (poročilo: obr. SN 55 – naložbe v drugem kolenu v Sloveniji).
Rezidenti, ki na osnovi tega navodila niso več obvezniki poročanja na poročilu o stanju in prometu s povezanimi podjetji, ker imajo naložbe z nerezidenti, ki na zadnji dan v letu, za katerega se poroča, ne dosegajo 10% deleža v kapitalu, morajo v poročilu za leto, v katerem delež naložbe pade pod 10%, zaključiti poročilo.
Rezidenti, ki na osnovi tega navodila postanejo obvezniki poročanja na poročilu o stanju in prometu s povezanimi podjetji, ker imajo naložbe z nerezidenti, ki na zadnji dan v letu, za katerega se poroča, dosegajo 10% deleža v kapitalu, morajo v poročilu za leto, v katerem delež naložbe naraste na 10% ali več, pričeti s poročanjem.
25.
Poročevalec, ki je pravna oseba, mora poročilo na obrazcih SN 11, SN 22, SN 44 in SN 55 sestaviti v obliki magnetnega zapisa z zadnjo veljavno verzijo programa za poročanje, ki mu ga vnaprej ali na njegovo zahtevo posreduje Banka Slovenije. Zadnjo verzijo programa Banka Slovenije objavlja na spletnih straneh pod naslovom http://www.bsi.si. Poročevalec mora poročilo predložiti Banki Slovenije na disketi ali po elektronski pošti.
26.
Rok za dostavo letnih poročil o stanju in prometu s povezanimi podjetji (obrazec SN 11 in SN 22 ter obrazce SN 44 IN SN 55) in poročil o stanju pogodbenih naložb (obrazec SN 33) je 20. 3. v letu za preteklo leto, ki se konča z 31. 12. (poročevalsko leto).
27.
V obrazcih SN 11, SN 22 in SN 33 ter SN44 in SN55 sta po dva stolpca za podatke o stanjih naložb. V prvega poročevalec vpisuje podatke za preteklo leto, v drugega pa za tekoče (poročevalsko) leto, in sicer v celih zneskih brez decimalk.
Za obrazec SN 11 in SN 22 je potrebno izpolniti prvo, drugo in tretjo stran poročila: tj. stanje naložbe (A), donos naložbe (B), oblike povečanja/zmanjšanja naložbe (C), stanje in promet terjatev in obveznosti iz tekočega poslovanja s povezano družbo (D), plan izplačil za obdobje po ukinitvi deleža (E), tržne vrednosti transakcij po plačilnih dokumentih (F), datume statusnih sprememb (G), seznam družb v drugem kolenu (H), tekstovne opombe in anketo. Pri poročilih SN44 in SN55 je potrebno izpolniti prvo in drugo stran tj. stanje naložbe (A), donos naložbe (B), oblike povečanja/zmanjšanja naložbe (C) in stanje in promet terjatev in obveznosti iz tekočega poslovanja s povezano družbo v drugem kolenu (D), tekstovne opombe in anketo.
V stolpec “preteklo leto“ vpiše poročevalec podatke iz poročila o stanju in prometu s povezanimi družbami za preteklo poročevalsko leto, kot so bili v predhodnem poročilu navedeni v stolpcu “tekoče leto“.
Če podatki o vrednosti deleža v kapitalu (vrstica 1) niso enaki kot na poročilu za preteklo leto (npr. zaradi naknadno ugotovljene napake pri poročanju), mora poročevalec najkasneje na prvi poziv Banke Slovenije ponovno izdelati poročilo za leta, v katerih so ugotovljene napake pri poročanju.
Če je skupna vrednost kapitala enaka kot na poročilu za preteklo leto, spremenila pa se je struktura kapitala na podlagi sprememb vrednosti posameznih postavk kapitala, poročila za preteklo leto ni treba ponovno izdelati, ampak je treba vpisati samo popravljeno strukturo postavk kapitala v stolpec “preteklo leto“ v poročilu za tekoče leto in v tekstovni opombi pojasniti spremembe in vzrok zanje.
V stolpec “tekoče leto“ vpiše poročevalec podatke iz bilance stanja in izkaza uspeha zadnjega zaključenega poslovnega leta, ki se konča z 31. 12.
28.
Pravne osebe, ki poslujejo dve ali več let, ter rezidenti, ki imajo naložbo v tujini dve ali več let, morajo izpolniti oba stolpca.
Poročevalec vpiše podatke samo v stolpec “tekoče leto“, če je bila vloga nerezidenta v domači družbi ali vloga rezidenta v tuji družbi registrirana v poročevalskem letu, ali če gre za družbo v ustanavljanju, ali če je bila pogodba o pridobitvi nepremičnin ali o skupnem vlaganju sklenjena in registrirana v poročevalskem letu.
Če je vrednost naložbe v poročevalskem letu enaka nič npr. če je bila naložba v poročevalskem letu ukinjena, mora poročevalec izdelati poročilo, v katerem vpiše podatke samo v stolpec “preteklo leto“ in pojasni zmanjšanje vrednosti naložbe (npr. stečaj, prodaja...) v “oblikah povečanja/zmanjšanja naložbe“. V primeru prodaje naložbe ali deleža vpiše poročevalec firmo in sedež kupca, pri prodaji domačim osebam pa tudi matično številko.