Uredba o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 58-2936/2003, stran 6987 DATUM OBJAVE: 18.6.2003

RS 58-2936/2003

2936. Uredba o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti
Na podlagi četrtega odstavka 130. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet uredbe)

(1)

S to uredbo se enotno uredi disciplinski postopek, s katerim se ugotavlja odgovornost javnih uslužbencev za disciplinske kršitve obveznosti iz delovnega razmerja.

(2)

Določila te uredbe se uporabljajo v disciplinskem postopku zoper javne uslužbence v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti.

2. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi v tej uredbi imajo naslednji pomen:

1.

disciplinski organ prve stopnje je predstojnik, oziroma funkcionar, ki mu je predstojnik odgovoren, če gre za disciplinski postopek zoper predstojnika v statusu uradnika, ali disciplinska komisija,

2.

disciplinski organ druge stopnje je komisija za pritožbe iz drugega odstavka 35. člena zakona o javnih uslužbencih,

3.

disciplinski organ v tej uredbi pomeni disciplinski organ prve stopnje ali disciplinski organ druge stopnje.

(2)

V uredbi uporabljeni izrazi predstojnik, javni uslužbenec, odvetnik, drug pooblaščenec, predstavnik reprezentativnega sindikata in drugi izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

3. člen

(uporaba zakona o pravdnem postopku)
Za vabljenje, vročanje, izvedbo obravnave in zapisnik v disciplinskem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku.

4. člen

(ugotavljanje dejanskega stanja v disciplinskem postopku)
Disciplinski organ mora po uradni dolžnosti izvajati vse potrebne dokaze, ki jih v okviru svojih možnosti in pooblastil pridobi v disciplinskem postopku, s ciljem pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja.

UVEDBA IN VODENJE DISCIPLINSKEGA POSTOPKA

5. člen

(splošno o rokih za uvedbo in vodenje disciplinskega postopka)

(1)

Disciplinski postopek se lahko uvede in vodi znotraj zastaralnih rokov, določenih z zakonom.

(2)

Zastaralni roki ne tečejo v času, ko disciplinskega postopka ni mogoče uvesti oziroma voditi. Disciplinskega postopka ni mogoče uvesti oziroma voditi zlasti v času opravičenih odsotnosti javnega uslužbenca z delovnega mesta, razen v primeru začasne odstranitve od opravljanja dela, in v primerih, kadar obstaja materialni dokaz, da javni uslužbenec s svojim ravnanjem ovira uvedbo oziroma vodenje disciplinskega postopka.

(3)

Če ima disciplinska kršitev znake kaznivega dejanja, se za absolutne zastaralne roke smiselno uporabljajo določbe kazenskega zakonika.

6. člen

(zastaranje uvedbe disciplinskega postopka)

(1)

Uvedba disciplinskega postopka za lažjo disciplinsko kršitev zastara v enem mesecu od dneva, ko se je izvedelo za lažjo disciplinsko kršitev in storilca, oziroma v dveh mesecih od dneva, ko je bila lažja disciplinska kršitev storjena.

(2)

Uvedba disciplinskega postopka za težjo disciplinsko kršitev zastara v treh mesecih od dneva, ko se je izvedelo za težjo disciplinsko kršitev in za storilca, oziroma v šestih mesecih od dneva, ko je bila težja disciplinska kršitev storjena.

(3)

V primeru ponavljanja lažjih disciplinskih kršitev, ugotovljenih z dokončnim sklepom, uvedba disciplinskega postopka zastara v šestih mesecih od dneva, ko je zadnji disciplinski sklep postal dokončen.

7. člen

(zastaranje vodenja disciplinskega postopka)

(1)

Vodenje disciplinskega postopka za lažjo disciplinsko kršitev zastara v treh mesecih od dneva, ko se je izvedelo za lažjo disciplinsko kršitev in storilca, oziroma v šestih mesecih od dneva, ko je bila lažja disciplinska kršitev storjena.

(2)

Vodenje disciplinskega postopka za težjo disciplinsko kršitev zastara v devetih mesecih od dneva, ko se je izvedelo za težjo disciplinsko kršitev in storilca, oziroma v osemnajstih mesecih od dneva, ko je bila težja disciplinska kršitev storjena.

(3)

V primeru ponavljanja lažjih disciplinskih kršitev, ugotovljenih z dokončnim sklepom, vodenje disciplinskega postopka zastara v osemnajstih mesecih od dneva, ko je zadnji disciplinski ukrep postal dokončen.

(4)

Vodenje disciplinskega postopka v vsakem primeru zastara v enem letu od dneva, ko se je izvedelo za disciplinsko kršitev.

8. člen

(disciplinski organ prve stopnje)

(1)

Disciplinski postopek vodi in o disciplinski odgovornosti javnega uslužbenca na prvi stopnji odloči predstojnik.

(2)

Disciplinski postopek vodi in o disciplinski odgovornosti predstojnika s statusom uradnika na prvi stopnji vodi funkcionar, ki mu je predstojnik odgovoren.

(3)

Ne glede na prejšnja odstavka lahko predstojnik oziroma funkcionar, ki mu je predstojnik odgovoren, za vodenje disciplinskega postopka in za odločanje o disciplinski odgovornosti na prvi stopnji, imenuje disciplinsko komisijo s posebnim sklepom, ki se vroči javnemu uslužbencu.

9. člen

(sestava disciplinske komisije)

(1)

Disciplinska komisija vodi disciplinski postopek in odloča o disciplinski odgovornosti javnega uslužbenca v tričlanskem senatu, ki ga sestavljajo predsednik in dva člana.

(2)

Člani disciplinske komisije so javni uslužbenci, zaposleni v organu državne uprave, pravosodnem organu ali upravi lokalne skupnosti, kjer je zaposlen tudi javni uslužbenec, zoper katerega je uveden disciplinski postopek, ki imajo najmanj visoko strokovno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj. Najmanj eden izmed članov tričlanskega senata mora biti univerzitetni diplomirani pravnik.

(3)

Ne glede na določilo prejšnjega odstavka so lahko v disciplinsko komisijo imenovani tudi javni uslužbenci iz drugih organov državne uprave, pravosodnih organov in uprav lokalnih skupnosti, če imajo najmanj visoko strokovno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj.

(4)

Organ, pristojen za kadrovske zadeve, vodi seznam javnih uslužbencev iz drugih organov državne uprave, ki so lahko imenovani v disciplinsko komisijo. V seznam so s sklepom Vlade Republike Slovenije uvrščeni javni uslužbenci z njihovim pisnim soglasjem na podlagi predloga predstojnikov organov državne uprave. Seznam iz tega odstavka je za predstojnike organov državne uprave pri imenovanju javnih uslužbencev iz drugih organov državne uprave v disciplinsko komisijo zavezujoč.

10. člen

(splošno o uvedbi disciplinskega postopka)

(1)

Disciplinski postopek se uvede s pisnim sklepom, ki ga izda predstojnik na lastno pobudo ali s pisnim sklepom, ki ga izda predstojnik na predlog osebe, ki je javnemu uslužbencu nadrejena, inšpektorja ali reprezentativnega sindikata v organu.

(2)

Disciplinski postopek zoper predstojnika s statusom uradnika se uvede s pisnim sklepom funkcionarja, ki mu je predstojnik odgovoren.

(3)

Za dan uvedbe disciplinskega postopka se šteje dan, ko je bil sklep o uvedbi disciplinskega postopka vročen javnemu uslužbencu.

(4)

Predlog iz prejšnjega odstavka mora biti podan v pisni obliki in mora vsebovati opis disciplinske kršitve kot tudi dokazila, ki utemeljujejo navedbe v predlogu za uvedbo disciplinskega postopka.

11. člen

(sklep o uvedbi disciplinskega postopka)

(1)

Sklep o uvedbi disciplinskega postopka mora imeti naslednje sestavine:

1.

ime in priimek javnega uslužbenca, zoper katerega se uvaja disciplinski postopek;

2.

kraj, čas, način in opis kršitve;

3.

pravno kvalifikacijo kršitve;

4.

dokaze o dejstvih in okoliščinah, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da je javni uslužbenec kršil delovne obveznosti;

5.

opozorilo javnemu uslužbencu, da se lahko zagovarja sam, po odvetniku, drugem pooblaščencu ali predstavniku reprezentativnega sindikata.

(2)

V disciplinskem postopku ni mogoče ugotavljati odgovornosti za disciplinske kršitve, ki niso vsebovane v sklepu o uvedbi disciplinskega postopka.

(3)

Sklep o uvedbi disciplinskega postopka se vroči javnemu uslužbencu.

(4)

Zoper sklep o uvedbi disciplinskega postopka ni posebne pritožbe.