Zakon o pravniškem državnem izpitu (ZPDI-UPB1) (uradno prečiščeno besedilo)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 83-3963/2003, stran 12165 DATUM OBJAVE: 22.8.2003

RS 83-3963/2003

3963. Zakon o pravniškem državnem izpitu - (ZPDI-UPB1) (uradno prečiščeno besedilo)
Na podlagi 153. člena poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. julija 2003 potrdil uradno prečiščeno besedilo zakona o pravniškem državnem izpitu, ki obsega:

-

zakon o pravniškem državnem izpitu – ZPDI (Uradni list RS, št. 13 z dne 10. 3. 1994),

-

zakon o spremembi zakona o pravniškem državnem izpitu – ZPDI-A (Uradni list RS, št. 71 z dne 18. 11. 1994),

-

zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravniškem državnem izpitu – ZPDI-B (Uradni list RS, št. 5 z dne 28. 1. 1999) in

-

zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravniškem državnem izpitu – ZPDI-C (Uradni list RS, št. 55 z dne 9. 6. 2003).
104-01/92-1/12
Ljubljana, dne 15. julija 2003.
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.
Z A K O N O PRAVNIŠKEM DRŽAVNEM IZPITU uradno prečiščeno besedilo (ZPDI-UPB1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja pripravništvo po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik zaradi usposabljanja za opravljanje sodniške funkcije in funkcije državnega tožilca, poklica odvetnika in notarja oziroma za opravljanje drugih del, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit.
Ta zakon določa tudi način in pogoje, pod katerimi Republika Slovenija podeljuje štipendije za potrebe sodišč in drugih pravosodnih organov.

2. člen

Pripravništvo po tem zakonu traja dve leti. Izvaja se na sodiščih (v nadaljnjem besedilu: sodniško pripravništvo) in kot izbirno usposabljanje ter se zaključi s pravniškim državnim izpitom.
V tem zakonu uporabljen izraz sodniški pripravnik, zapisan v moški spolni slovnični obliki, je uporabljen kot nevtralen za ženske in za moške.

3. člen

Sodniški pripravnik opravlja pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, lahko pa tudi kot oseba v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, oziroma volontersko.
Pripravnik, ki opravlja sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, oziroma kot volonter, je, razen glede delovnega razmerja, v pravicah, obveznostih in odgovornostih v enakem položaju kot pripravnik, ki je sklenil delovno razmerje na sodišču.
Sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, lahko traja največ eno leto, razen v primerih, ko je v skladu z določbami tega zakona podaljšano.

4. člen

Univerzitetnemu diplomiranemu pravniku, ki je opravil pripravništvo po določbah drugega zakona, se prizna čas že opravljenega pripravništva, če je bilo to opravljeno v eni od možnih izbirnih oblik razporeda pripravništva po določbah tega zakona.
Univerzitetnemu diplomiranemu pravniku, ki je opravil strokovni izpit, ki ni pravniški državni izpit, se prizna ustrezni del pravniškega državnega izpita, ki je vsebinsko enak opravljenemu izpitu.
O priznanju dela izpita iz prejšnjega odstavka odloči minister, pristojen za pravosodje, v odločbi o pristopu k izpitu.

5. člen

Skupno število pripravniških mest na posameznih višjih sodiščih za pripravnike, ki sklenejo delovno razmerje na sodišču, določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, skupno število pripravniških mest za pripravnike, ki opravljajo sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec in za volonterske pripravnike pa določi minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju predsednika posameznega višjega sodišča.
V skupnem številu pripravniških mest za pripravnike, ki opravljajo sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, se posebej določi število mest za usposabljanje odvetniških, notarskih, državnotožilskih in državnopravobranilskih pripravnikov, ki so že opravili izbirno usposabljanje.
O številu mest iz prejšnjih odstavkov dajo mnenje sodni svet, Odvetniška zbornica Slovenije, Notarska zbornica Slovenije in državnotožilski svet.
Predsednik višjega sodišča določi, koliko pripravnikov od skupnega števila pripravniških mest iz prvega odstavka tega člena se bo usposabljalo na posameznih okrožnih in okrajnih sodiščih z območja višjega sodišča.

II. PRIPRAVNIŠTVO

1. Pogoji za sprejem za sodniškega pripravnika [br]

in način izbire kandidatov

6. člen

Sodniški pripravnik je lahko, kdor:

1.

je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik,

2.

je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,

3.

ima pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali nostrificirano diplomo tuje pravne fakultete.
Sodniški pripravnik je lahko tudi tuj državljan, če aktivno obvlada slovenski jezik in izpolnjuje druge pogoje iz prejšnjega odstavka in če obstaja pravna in dejanska vzajemnost z državo, katere državljan je.

7. člen

Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, vloži prijavo za opravljanje pripravništva pri predsedniku tistega višjega sodišča, na območju katerega želi opravljati pripravništvo.
Prijavi za opravljanje sodniškega pripravništva je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena in dokazila, ki so potrebna zaradi določitve prednostnega vrstnega reda opravljanja pripravništva po določbah tega zakona.

8. člen

Če je prijavljenih za opravljanje pripravništva več kandidatov, kot je prostih mest sodniških pripravnikov, določi predsednik višjega sodišča prednostne vrstne rede za zasedbo prostih mest.
Polovico prostih mest se zasede na podlagi prednostnega vrstnega reda, ki se določi z upoštevanjem višine povprečne ocene, ki so jo kandidati dosegli v času študija. Med kandidati z enako povprečno oceno imajo prednost kandidati, ki imajo višjo povprečno oceno iz učnih predmetov, ki sodijo v področje civilnega in kazenskega prava, če so tudi te ocene enake, se upošteva čas vložitve popolne prijave za opravljanje pripravništva.
Polovica prostih mest se zasede na podlagi prednostnega vrstnega reda, ki se določi z upoštevanjem časa vložitve popolne prijave za opravljanje pripravništva. Med kandidati, ki so istočasno vložili popolno prijavo za opravljanje pripravništva, imajo prednost kandidati, ki imajo višjo povprečno oceno.
V pogodbi o zaposlitvi pripravnika, ki bo opravljal pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, se navede obveznost iz 11.a člena tega zakona.

9. člen

Prednostni vrstni red se izdela po kriterijih iz prejšnjega člena posebej za kandidate, ki se prijavijo za opravljanje sodniškega pripravništva s sklenitvijo delovnega razmerja na sodišču in posebej za kandidate, ki bodo opravljali sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, oziroma volontersko.

10. člen

Prednostne vrstne rede po kriterijih iz drugega odstavka 8. člena tega zakona določi predsednik višjega sodišča največ štiri mesece in najmanj trideset dni pred izpraznitvijo enega ali več pripravniških mest in jih objavi na sodni deski višjega in okrožnih sodišč.
Prednostni vrstni redi, ki se določijo po kriterijih iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona, se objavijo na sodni deski višjega ter okrožnih sodišč in se mesečno dopolnjujejo.

10.a člen

Zaradi spremljanja stanja na področju izobraževanja vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, centralno evidenco vseh kandidatov, prijavljenih za opravljanje sodniškega pripravništva.
Centralna evidenca vsebuje naslednje podatke prijavljenih kandidatov:

-

osebno ime;

-

datum in kraj rojstva;

-

stalno oziroma začasno prebivališče;

-

čas vložitve prijave;

-

povprečno oceno, doseženo v času univerzitetnega študija.
Predsednik višjega sodišča posreduje ministru, pristojnemu za pravosodje, prednostne vrstne rede iz drugega in tretjega odstavka 8. člena tega zakona s podatki iz prejšnjega odstavka v treh dneh po njihovi določitvi.
Osebni podatki iz drugega odstavka tega člena se hranijo pet let. Po preteku tega roka se podatki arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhiv.
Pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta osebe ni razvidna.

11. člen

Kandidata, ki je po določbah tega zakona pridobil pravico do opravljanja sodniškega pripravništva, predsednik višjega sodišča trideset dni pred izpraznitvijo mesta o tem obvesti, ga pozove, da določenega dne nastopi pripravništvo in ga imenuje za sodniškega pripravnika.
Če se kandidat v treh dneh od prejema poziva iz prejšnjega odstavka ne odzove pozivu za nastop pripravništva, se šteje, da je umaknil prijavo iz prvega odstavka 7. člena tega zakona. Iz opravičenih razlogov lahko predsednik višjega sodišča kandidatu na njegovo prošnjo dovoli preložitev nastopa pripravništva. Zoper odločitev je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za pravosodje.
Rok iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja za obveščanje kandidata, ki pridobi pravico do opravljanja sodniškega pripravništva zaradi umika prijave ali preložitve nastopa pripravništva kandidata iz prejšnjega odstavka.
Sodniški pripravniki, ki so kandidirali za prosta pripravniška mesta zaradi sklenitve delovnega razmerja, sklenejo delovno razmerje na višjem sodišču, na območju katerega bodo opravljali sodniško pripravništvo.
Z aktom o imenovanju iz prvega odstavka tega člena se pripravniki razporedijo na posamezno sodišče v skladu z določbami tega zakona.

11.a člen

Sodniški pripravnik, ki je opravil sodniško pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, je dolžan po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu skleniti delovno razmerje za ustrezno delovno mesto na sodišču, pri državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu ali pri Ministrstvu za pravosodje najmanj za čas trajanja pripravništva s sklenjenim delovnim razmerjem na sodišču.
Predsednik višjega sodišča pisno pozove na predlog predstojnika organa, pri katerem obstaja ustrezno prosto delovno mesto, sodniškega pripravnika na delo v smislu sklenitve delovnega razmerja iz prejšnjega odstavka, najkasneje v petnajstih dneh po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Če je predlogov več, ima pripravnik pravico izbrati delovno mesto.
Pripravnik, kateremu poziv ni bil vročen v roku iz prejšnjega odstavka, je prost obveznosti iz tega člena.
Če sodniški pripravnik ne sklene delovnega razmerja na poziv iz drugega odstavka tega člena, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času sodniškega pripravništva.

2. Potek pripravništva

12. člen

Če je sodniški pripravnik v času pripravništva opravičeno odsoten za več kot en mesec, se mu pripravništvo za čas odsotnosti ustrezno podaljša.