Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 18-723/2003, stran 2380 DATUM OBJAVE: 21.2.2003
RS 18-723/2003
723. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja
Na podlagi tretjega odstavka 49. člena, šestega odstavka 93. člena in tretjega odstavka 282. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in 75/02) izdaja minister za pravosodje
P R A V I L N I K
o opravljanju službe izvršitelja
I. SPLOŠNA DOLOČBA
Vsebina
1. člen
Ta pravilnik določa obliko in vsebino identifikacijskih znakov izvršitelja, ravnanje izvršitelja pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja ter način hrambe zarubljenih ali odvzetih stvari.
II. IDENTIFIKACIJSKI ZNAKI
2. člen
Identifikacijski znaki izvršitelja, njegovega namestnika in pomočnika
Izvršitelj pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja uporablja in se izkazuje z naslednjimi identifikacijskimi znaki:
-
izkaznica izvršitelja in priponka izvršitelja;
-
pečat;
-
oznaka na poslovnih prostorih izvršitelja.
Namestnik izvršitelja pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja uporablja in se izkazuje z naslednjimi identifikacijskimi znaki:
-
izkaznica namestnika izvršitelja in priponka namestnika izvršitelja;
-
pečat in žig izvršitelja, ki ga nadomešča.
Pomočnik izvršitelja se pri opravljanju del pomoči izkazuje s potrdilom o vpisu v evidenco izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev.
Potrdilo o vpisu pomočnika izvršitelja v evidenco izvršiteljev izda minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister), takoj po opravljenem vpisu v to evidenco.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) hrani prepise izdanih potrdil in zaznamuje morebitno izdajo novega potrdila ter razloge zanjo.
3. člen
Izkaznica izvršitelja in njegovega namestnika
Izvršitelj oziroma namestnik izvršitelja imata izkaznico, s katero se izkazujeta pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: izkaznica).
Izkaznico na zahtevo in stroške izvršitelja naroči in izda ministrstvo.
4. člen
Oblika in vsebina izkaznice
Izkaznica je izdelana iz plastičnega materiala v velikosti 85,6 x 54 mm, na njej pa so naslednji podatki (obrazec IZK št. 1 in IZK št. 2):
-
oznaka "izvršitelj" oziroma "namestnik izvršitelja";
-
slika izvršitelja oziroma namestnika izvršitelja;
-
ime, priimek in sedež izvršitelja, če gre za namestnika izvršitelja pa ime in priimek namestnika izvršitelja ter ime, priimek in sedež izvršitelja, pri katerem je zaposlen;
-
evidenčna številka izvršitelja oziroma namestnika izvršitelja;
-
tekoča številka in datum izdaje izkaznice;
-
sliko grba Republike Slovenije, pod njo pa napis Republika Slovenija – Ministrstvo za pravosodje;
-
podpis ministra in pečat ministrstva.
5. člen
Evidenca izkaznic
O izdanih izkaznicah vodi ministrstvo evidenco.
Za posamezno izkaznico se v evidenco izkaznic vpiše:
-
tekoča številka izkaznice;
-
osebno ime, sedež in evidenčna številka izvršitelja oziroma osebno ime in evidenčna številka namestnika izvršitelja ter osebno ime in sedež izvršitelja, katerega namestnik je;
-
datum naročila izkaznice in datum izdaje izkaznice izvršitelju oziroma namestniku izvršitelja;
-
datum, ko je bila izkaznica vzeta iz uporabe, kratko navedbo razloga, datum uničenja oziroma datum, ko je ministrstvo prejelo obvestilo o izgubi izkaznice.
6. člen
Uporaba izkaznice, izdaja nove izkaznice in vračilo izkaznice
Za nepravilno uporabo ali zlorabo izkaznice je odgovoren izvršitelj.
Če izvršitelj oziroma namestnik izvršitelja izkaznico izgubi ali kako drugače ostane brez nje ali je poškodovana, je dolžan izvršitelj o tem takoj obvestiti ministrstvo, ki izvršitelju oziroma namestniku izvršitelja na stroške izvršitelja izda novo izkaznico in jo vpiše v evidenco pod novo zaporedno številko. Naknadno najdena izkaznica, ki je bila izgubljena ali poškodovana izkaznica se uniči. Uničenje se zaznamuje v evidenci izdanih izkaznic.
Če izvršitelj oziroma namestnik izvršitelja preneha opravljati službo izvršitelja ali kako drugače izgubi status izvršitelja oziroma namestnika izvršitelja, je dolžan takoj po prejemu odločbe vrniti izkaznico ministrstvu. Vrnjena izkaznica se uniči. Če je dolžan vrniti izkaznico izvršitelj, mora ta hkrati s svojo izkaznico vrniti tudi izkaznico namestnika izvršitelja in potrdilo o vpisu v evidenco pomočnika izvršitelja, če ga ima.
7. člen
Izkazovanje z izkaznico oziroma potrdilom
Izvršitelj oziroma namestnik izvršitelja mora pred pričetkom vsakega uradnega dejanja izvršbe in zavarovanja izkaznico pokazati strankam v postopku izvršbe in zavarovanja ter drugim udeležencem.
Pomočnik izvršitelja mora pri svojem delu imeti potrdilo o vpisu v evidenco izvršiteljev in ga pokazati na zahtevo strank ter drugih udeležencev v postopku izvršbe in zavarovanja.
8. člen
Priponka izvršitelja in njegovega namestnika
Izvršitelj oziroma namestnik izvršitelja mora imeti tudi priponko, ki je običajno zakrita, pri opravi dejanj izvršbe in zavarovanja pa jo je dolžan izvršitelj oziroma namestnik izvršitelja vidno nositi.
Priponka izvršitelja je pravokotne oblike iz kovine zlate barve v velikosti 5 x 10 cm (obrazec IZK št. 3) in vsebuje:
-
tekočo številko priponke;
-
sliko grba Republike Slovenije, pod njo pa napis Republika Slovenija – Ministrstvo za pravosodje;
-
oznako izvršitelj;
-
ime, priimek in sedež izvršitelja;
-
okrajno sodišče, za območje katerega je izvršitelj imenovan.
Priponka namestnika izvršitelja je pravokotne oblike iz kovine zlate barve v velikosti 5 x 10 cm (obrazec IZK št. 4) in vsebuje:
-
tekočo številko priponke;
-
sliko grba Republike Slovenije, pod njo pa napis Republika Slovenija – Ministrstvo za pravosodje;
-
oznako namestnik izvršitelja;
-
ime in priimek namestnika izvršitelja;
-
ime, priimek in sedež izvršitelja, pri katerem namestnik je;
-
okrajno sodišče, za območje katerega je izvršitelj imenovan.
Priponko na zahtevo in stroške izvršitelja naroči in izda ministrstvo.
9. člen
Evidenca priponk
O izdanih priponkah vodi ministrstvo evidenco.
Za posamezno priponko se v evidenco priponk vpiše:
-
tekoča številka priponke;
-
ime, priimek in sedež ter evidenčno številko izvršitelja, ki priponko uporablja oziroma ime, priimek in evidenčno številko namestnika izvršitelja ter ime, priimek in sedež izvršitelja, katerega namestnik je;
-
datum naročila priponke in datum izdaje priponke izvršitelja oziroma namestnika izvršitelja;
-
matrica priponke;
-
datum, ko je priponka vzeta iz uporabe s kratko navedbo razloga, datum uničenja oziroma datum, ko je ministrstvo prejelo obvestilo o izgubi priponke.
10. člen
Uporaba priponke, izdaja nove priponke in vračilo priponke
Za hrambo in pravilno uporabo priponke je odgovoren izvršitelj, ki je dolžan o izgubi, poškodbi, zlorabi ali kakršnikoli drugi nepravilnosti v zvezi z uporabo priponke obvestiti ministrstvo, ki izvršitelju oziroma namestniku izvršitelja na stroške izvršitelja izda novo priponko in jo vpiše v evidenco pod novo zaporedno številko. Naknadno najdena priponka, ki je bila izgubljena oziroma poškodovana priponka se uniči. Uničenje se zaznamuje v evidenci.
Če izvršitelj preneha opravljati službo izvršitelja ali kako drugače izgubi status izvršitelja, je dolžan takoj po prejemu odločbe vrniti priponko ministrstvu. Vrnjena priponka se uniči. Hkrati z izvršiteljem je dolžan priponko vrniti tudi izvršiteljev namestnik, če tega izvršitelj ima.
Če namestnik izvršitelja preneha opravljati službo namestnika izvršitelja ali kako drugače izgubi status namestnika izvršitelja, je dolžan takoj po prejemu odločbe vrniti priponko ministrstvu. Vrnjena priponka se uniči.
11. člen
Pečat izvršitelja
Pečat izvršitelja (v nadaljnjem besedilu: pečat), je uradni znak okrogle oblike premera 3,5 cm z osebnim imenom izvršitelja in je dokaz pristnosti in verodostojnosti pisanja izvršitelja.
Pečat se uporablja v črni barvi, je okrogle oblike in vsebuje:
-
grb Republike Slovenije;
-
oznako izvršitelj;
-
ime in priimek izvršitelja;
-
kraj, kjer ima izvršitelj sedež;
-
evidenčno številko pečata.
Za posebne primere, v katerih bi bil navedeni pečat neprimeren, se lahko uporablja mali pečat s premerom 2 cm z enako vsebino, kot jo ima pečat iz prvega odstavka tega člena.
Za pečatenje z voskom ima izvršitelj kovinski pečat (žig) okrogle oblike s premerom 4 cm in z enako vsebino, kot jo ima pečat iz prvega odstavka tega člena.
Za obliko, naročanje in hranjenje pečatov se uporabljajo predpisi, ki urejajo obliko in besedilo pečatov državnih organov, razen če je s tem pravilnikom kaj posebej določeno.
V pečatu izvršitelja, ki ima sedež na narodnostno mešanem območju, se besedilo v jeziku italijanske oziroma madžarske narodnosti navede poleg besedila v slovenskem jeziku.
Pečat na stroške izvršitelja naroči ministrstvo.
12. člen
Evidenca pečatov in hramba matric
Ministrstvo vodi evidenco pečatov in hrani matrice pečatov.
Evidenca pečatov iz prejšnjega odstavka se vodi v posebni knjigi. Za posamezen pečat se v evidenco vpiše:
-
tekoča številka pečata (evidenčna številka);
-
datum naročila pečata in datum izdaje pečata izvršitelju;
-
odtis pečata;
-
ime, priimek in sedež izvršitelja, ki pečat uporablja;
-
datum, ko je pečat vzet iz uporabe s kratko navedbo razloga in datum uničenja pečata.
Ministrstvo hrani matrice pečatov na varnem in zavarovanem kraju ali jih komisijsko uniči. Komisijsko se uničijo tudi pečati, ki se nehajo uporabljati.
Uničenje pečata se zabeleži v evidenci pečatov.
Izgubo pečata mora ministrstvo objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh ministrstva.
13. člen
Uporaba pečatov
Ko izvršitelj prevzame pečate, je odgovoren za njihovo hrambo in pravilno uporabo.
Izgubo, zlorabo, poškodovanje ali kakršnokoli drugo nepravilnost v zvezi z uporabo pečatov, ki jih uporablja, je dolžan izvršitelj nemudoma naznaniti ministrstvu.
14. člen
Štampiljke
Za mehanično odtiskovanje označb in odredb izvršitelja uporablja izvršitelj štampiljke.
Štampiljka, s katero se na zarubljenih stvareh vidno označi, da so zarubljene, je kvadratne oblike v velikosti 10 x 10 cm (obrazec IZK št. 5). Štampiljka vsebuje:
-
označbo spisa izvršitelja;
-
oznako ZARUBLJENO;
-
uro, dan, kraj rubeža;
-
ime in priimek (so)lastnikov stvari ali (so)posestnikov stvari;
-
ime, priimek in sedež oziroma bivališče dolžnika;
-
pečat izvršitelja in podpis izvršitelja oziroma namestnika izvršitelja.
Če na stvari odtis štampiljke ni možen ali ga je zaradi narave stvari nemogoče uporabiti, uporablja izvršitelj oziroma namestnik izvršitelja samolepilni trak v širini 6 cm, rumene barve, na katerem je neskončno odtisnjena oznaka "ZARUBLJENO" s črnimi črkami. Izvršitelj oziroma namestnik izvršitelja samolepilni trak prilepi čez zarubljeno stvar in na vidnem mestu pripečati s pečatnim voskom listino, na kateri je odtisnjena štampiljka iz prejšnjega odstavka.
Poleg oznak o rubežu iz drugega in tretjega odstavka tega člena lahko minister z odredbo predpiše še druge oblike oznak ali druge metode, ki jih uporablja izvršitelj za oznako zarubljenih stvari.
15. člen
Pisanja izvršitelja
Zapisnike, poročila ali druga pisanja, ki jih mora sestavljati izvršitelj pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja, se sestavljajo na obrazcih, katerih vsebina je določena s tem pravilnikom.
Če mora izvršitelj sestaviti zapis, za katerega ni določen obvezen obrazec po tem pravilniku, mora listina obvezno vsebovati:
-
oznako: ime, priimek in sedež izvršitelja;
-
številko in datum sklepa o izvršbi ter ime in sedež sodišča oziroma drugega organa, ki je sklep izdal;
-
označbo spisa izvršitelja;
-
zadevo in namen zapisa;
-
datum in kraj zapisa;
-
pečat izvršitelja in podpis izvršitelja oziroma namestnika izvršitelja.
Vsa pisanja izvršitelja, poslana strankam in drugim udeležencem v postopku, sodiščem, drugim organom in organizacijam ali osebami z javnimi pooblastili, uradnim registrom in skupnostim, morajo biti opremljena s pečatom izvršitelja in podpisom izvršitelja. Če listino sestavi namestnik izvršitelja, podpiše to listino namesto izvršitelja namestnik izvršitelja, pri čemer mora ta podpisu dodati dostavek "namestnik izvršitelja".
16. člen
Naročilo štampiljk in obrazcev
Štampiljke in druge oznake o rubežu stvari iz 14. člena tega pravilnika in obrazce iz 15. člena tega pravilnika naroča na zahtevo in stroške izvršiteljev ministrstvo pri pooblaščeni osebi, pristojni za izdelavo štampiljk, drugih oznak in obrazcev.
Ministrstvo vodi evidenco izvršenih naročil.
17. člen
Napisna tabla
Izvršitelj mora ob vhodu v zgradbo, kjer ima sedež, postaviti napisno tablo velikosti 60 x 40 cm, na kateri mora biti grb Republike Slovenije, napis Republika Slovenija, označba izvršitelj, ime in priimek izvršitelja ter okrajno sodišče, za območje katerega je izvršitelj imenovan (obrazec IZK št. 6).
Napisna tabla je temnomodre barve z obrobo zlate barve, na kateri je črkami zlate barve napisana vsebina.
Na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, mora biti dodana še ena napisna tabla z isto vsebino in v enaki obliki še v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.
Napisne table naroča ministrstvo pri pooblaščeni osebi, pristojni za izdelovanje napisnih tabel. Stroške izdelave krije izvršitelj.
18. člen
Delovni čas, uradne ure in počitnice
Delovni čas za vse izvršitelje je od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
Uradne ure za nepovabljene stranke so pri vseh izvršiteljih v sredo od 13. do 15. ure in v petek od 9. do 15. ure.
Uradne ure za vročanje so pri vseh izvršiteljih od ponedeljka do petka od 14. do 16. ure.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko izvršitelj dejanja izvršbe in zavarovanja opravlja med delavniki tudi izven delovnega časa, pri čemer mora za delo ob nedeljah in praznikih ter ponoči upoštevati posebne določbe tega pravilnika.
V okviru delovnega časa odredi oziroma določi izvršitelj v skladu s predpisi o delovnih razmerjih delo izven delovnega časa in čas odmora med delom.
Počitnice izvršitelja so praviloma od 15. julija do 15. avgusta v času sodnih počitnic.
Pod napisno tablo mora biti na običajen način označen delovni čas izvršitelja.
19. člen
Nadomeščanje izvršitelja
Obvestilo o določitvi začasnega namestnika mora izvršitelj, začasni namestnik ali predsednik Zbornice izvršiteljev obesiti na vidnem mestu v ali pred poslovnim prostorom izvršitelja. Na obvestilu mora biti navedeno ime, priimek in sedež začasnega namestnika.
III. EVIDENCA ZADEV PRI IZVRŠITELJU
20. člen
Splošne določbe
Izvršitelj mora vsako zadevo, ki jo prejme v izvršitev, vpisati v evidenco izvršilnih zadev in zadev zavarovanja (obrazec IZV št. 1 – obrazec zadev, ki jih prejme izvršitelj v izvršitev od sodišča in obrazec IZV št. 2 – obrazec zadev, ki jih prejme izvršitelj v izvršitev od drugih pristojnih organov).
Izvršitelj lahko vodi evidenco tudi s podporo računalnika. V tem primeru ni potrebno evidence voditi na obrazcih iz prejšnjega odstavka, vendar pa mora računalniško podprta evidenca vsebovati vse predpisane postavke, navedene v obrazcih.
Izvršitelj vodi evidence zadev ločeno po posameznih sodiščih in po drugih pristojnih organih, za vsako koledarsko leto posebej. Na koncu koledarskega leta mora izvršitelj podatke iz evidence na predpisanih obrazcih zvezati v trde platnice, ki morajo na sprednji strani vsebovati naslov evidence, navedbo imena, priimka in sedeža izvršitelja, navedbo leta, za katero so se vpisovale zadeve ter ime in sedež sodišča oziroma drugega organa, ki mu je zadeve dodelil v izvršitev.
Če v tem pravilniku ni drugače določeno, se za vodenje evidenc pri izvršitelju smiselno uporabljajo določbe sodnega reda o vpisovanju in evidenci zadev, opremi in odpravi pisanj ter pisarniško tehničnem poslovanju.
Podatki iz evidenc so podlaga za označbo spisa izvršitelja (27. člen) ter za statistična in druga poročila.
21. člen
Način vodenja evidence
Če se ista zadeva izvršbe ali zavarovanja vodi zoper več oseb, se vpiše v evidenco pod eno zaporedno številko, pred imena strank pa se vpišejo arabske številke od 1 dalje.
Če se več zadev izvršbe ali zavarovanja vodi zoper istega dolžnika, se vsaka zadeva vpisuje v evidenco pod samostojno zaporedno številko.
Pri ročno vodenih evidencah se vsi vpisi vpisujejo s črnilom.
Pri vpisu nujne zadeve se to z označbo "NUJNO" navede pred zaporedno številko zadeve.
Če v evidenci pri kakšni zadevi ni prostora za nadaljnje vpise, se vpisovanje nadaljuje v prvi prosti vrsti za zadnjo zaporedno številko tako, da se številka prvotnega vpisa vpiše z rdečilom (npr. za zaporedno številko 20 se vpiše rdeča 15, kar pomeni nadaljevanje vpisov zadeve pod št. 15). Pri prvotnem vpisu pa se označi zveza tako, da se zaporedno številko prvotnega vpisa lomi z zaporedno številko zadeve, za katero se vpisi nadaljujejo (npr. 15/20).
V stolpcu pripombe se vpisujejo poleg drugih tudi vsi zaznamki, ki se nanašajo na spremembe v zvezi z izvršilno zadevo ali zadevo zavarovanja po določbah sodnega reda in vse spremembe ali dejstva, ki se nanašajo na postopek izvršbe ali zavarovanja v posamezni izvršilni zadevi (npr. združitev zadev, predložitve spisov, kroženje spisa, roki, začasna preložitev spisa, prekinitev postopka, odlog izvršbe itd.).
22. člen
Pomote pri vpisih v evidenco
Pri pomotni vpisani zadevi se zaporedna številka zadeve poševno prečrta, v stolpcu za pripombe pa vpiše "pomotni vpis".
Nova zadeva, ki se vpiše za pomotnim spisom, dobi naslednjo zaporedno številko za pomotno vpisano zadevo.
Pomotno vpisane zadeve se pri sklepanju evidence konec leta odštejejo od števila na novo prejetih zadev.
Pomotni vpisi v posameznih stolpcih se s črnilom vodoravno prečrtajo tako, da ostanejo čitljivi in se vpišejo pravilni podatki.
Posamezni vpisi v evidenci se ne smejo brisati niti na drug način uničiti (npr. prelepiti, radirati ali podobno).
23. člen
Odčrtanje zadeve
Ko je postopek pri izvršitelju v določeni zadevi končan, se zaporedna številka zadeve v evidenci odčrta. Pri ročno vodenih evidencah je znamenje odčrtanja "I_________", pri računalniško vodenih evidencah pa vpis "statistično odčrtano".
Če je postopek pri izvršitelju končan le za določeno osebo – dolžnika, se odčrta samo številka pred imenom dolžnika.
Če je zadeva pomotoma odčrtana ali je treba znak odčrtanja razveljaviti, se s črnilom prečrta znak odčrtanja, v računalniško vodeni evidenci pa se navede "ODČRTANJE RAZVELJAVLJENO" in datum.
Če se taka zadeva nato kot končana odčrta, se napravi nov znak odčrtanja.
24. člen
Združitev zadev
Če se pri sodišču oziroma drugemu organu združi več izvršilnih zadev ali zadev zavarovanja zoper istega dolžnika, v katerih je za opravo neposrednih dejanj izvršbe ali zavarovanja določen isti izvršitelj, se tudi v evidenci zadev pri izvršitelju več zadev združi tako, da se pridružena zadeva odčrta kot rešena, v stolpcu za pripombe pa se navede, s katero zadevo je bila združena in datum odločbe sodišča oziroma drugega organa o združitvi. Pri zadevi, s katero je bila zadeva združena, se v stolpcu za pripombe navede pridružitev zadeve.
Že izvršeni vpisi pridružene zadeve se ne prenesejo. Vsi nadaljnji vpisi pridružene zadeve se nadaljujejo pri zadevi, s katero je zadeva združena.
Enako, kot je določeno v prvem in drugem odstavku tega člena, se ravna tudi takrat, ko združi opravo dejanj izvršbe in zavarovanja v zadevah zoper istega dolžnika izvršitelj, s tem, da se v stolpcu za pripombe odčrtane zadeve vpiše namesto datuma odločbe sodišča oziroma drugega organa o združitvi, datum izvršiteljeve odločitve o združitvi.
25. člen
Sklenitev evidence
Evidenca se sklene konec leta tako, da izvršitelj z lastnoročnim podpisom in s svojim pečatom potrdi izpolnjene obrazce IZV št. 1 in IZV št. 2 in na njihovi podlagi v skladu z drugim odstavkom 297.c člena zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: zakon) sestavi letno poročilo o poslovanju izvršitelja.
26. člen
Nezaključene zadeve
Zaporedne številke konec leta nezaključenih zadev se vpišejo na prvi strani evidence za prihodnje leto pod naslovom "ostalo nedokončano", in sicer kronološko po letih pripada in pod novimi zaporednimi številkami ter lomljeno z zaporednimi številkami iz prejšnje evidence in označbo letnice evidence (npr. 1/15-97). Če se zadeva v novem letu konča, se v prejšnjih evidencah odčrta, v novem vpisniku pa se odčrta skladno s tem pravilnikom o odčrtanju končane zadeve.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za ponovno odprte zadeve s tem, da se uporabi v novi evidenci oznaka "Ponovno odprta zadeva".
27. člen
Spisi izvršitelja
Vsako zadevo, ki jo izvršitelj prejme v izvršitev, mora izvršitelj voditi kot samostojen spis v posebnem ovitku (obrazec IZV št. 3 – ovitek spisa).
Izvršitelj osnuje spis tako, da na ovitek spisa vpiše podatke po posameznih rubrikah.
Pri vpisovanju označbe spisa navede zaporedno številko iz evidence zadev pri izvršitelju in zadnji dve številki letnice (npr. 15/99). Če sta obe zadnji dve številki nič navede celotno letnico.
Označbo spisa navede tudi na vsa pisanja in vse listine, ki sodijo v spis, in sicer tako, da na vsako novo listino v zgornjem desnem kotu navede označbo spisa (npr. 15/99), nad njo pa se navede listovna številka pisanja.
Spis se uredi tako, da se pisanja vložijo v spis kronološko, kot so vpisana v popis spisa. Vročilnice in povratnice se sproti pripnejo k pisanju, na katerega se nanašajo.
28. člen
Hramba in ravnanje s spisi
Izvršitelj mora ovitke s spisi posameznih zadev hraniti v posebnem za to namenjenem prostoru tako, da je zagotovljena varna hramba, preglednost in dostop nadzornim organom v vsakem času.
Če bi bil spis zaradi velikega števila pisanj preobsežen, se ga lahko razdeli v posamezne ovitke, ki se označijo z zaporednimi rimskimi številkami, medtem ko se listovne številke nadaljujejo.
Če je potrebno ovitek obnoviti, se nanj prepišejo vsi podatki s prejšnjega ovitka.
Če se zadeva prenese iz dosedanjega v nov ali drug vpisnik v evidenci izvršitelja, se na ovitku prejšnja označba spisa prečrta in se vpiše nova.
Če se med opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja spremeni izvršitelj, sodišče ali drug organ, se prečrta ime prejšnjega izvršitelja, sodišča ali drugega organa in vpiše ime novega.
Če se med opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja spremeni vrednost spora, vrsta in predmet izvršbe, se na ovitku prejšnji podatki z rdečilom prečrtajo in se vpišejo novi podatki.
Ovitki spisov so lahko speti preko ovitka z elastiko.
29. člen
Popis spisa
V vsakem spisu se vodi popis spisa (obrazec IZV št. 4 – popis spisa), ki je lahko natisnjen na notranji strani ovitka ali na posebnem listu, ki mora biti pritrjen na ovitek spisa. Če ima popis več listov, morajo biti na zgornjem levem kotu označeni z zaporedno številko.
Popis spisa vsebuje kratko vsebino posameznega pisanja, njegovo listovno številko, število prilog in kje se te hranijo, če zaradi obsežnosti ali iz drugih razlogov ne morejo biti priloženi spisu, ter datum prejema pisanja in število strani pisanja.
V popis spisa se vpisujejo tudi vrnjene pošiljke, ki niso bile vročene.
Pisanja se vpisujejo v popis sproti.
30. člen
Prenos spisov na drugega izvršitelja
Če se obstoječi spis prenese od enega izvršitelja k drugemu izvršitelju, se v popisu spisa listovne številke nadaljujejo, vendar se pri prvi redni številki, ki se nanaša na novo številko evidence pri drugem izvršitelju vpiše nova označba spisa.
Če izvršitelj dobi spis, ki nima popisa spisa ali prejme spis, ki ni urejen, ga vrne prejšnjemu izvršitelju z zahtevo, da spis v roku treh dni uredi in ga urejenega vrne. Kolikor v določenem roku izvršitelj spisa ne dobi vrnjenega oziroma ga dobi vrnjenega neurejenega, obvesti o tem Zbornico izvršiteljev.
IV. PRAVILA RAVNANJA IZVRŠITELJA PRI OPRAVLJANJU DEJANJ IZVRŠBE IN ZAVAROVANJA
31. člen
Začetek opravljanja neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja
Izvršitelj začne opravljati neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: izvršilna dejanja) po prejemu akta, s katerim je na podlagi zakona določen za izvršitelja v konkretni zadevi (npr. sklep sodišča o izvršbi ali zavarovanju, poseben sklep sodišča o določitvi za izvršitelja, akt drugega organa, s katerim je določen za izvršitelja; v nadaljnjem besedilu: akt o določitvi).
Sodišče oziroma drug organ, ki lahko v skladu z zakonom pooblasti izvršitelja za opravo posameznih izvršilnih dejanj (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) mora izvršitelju ob vročitvi akta o določitvi predložiti tudi prepis vseh listin, ki so izvršitelju potrebne za opravo izvršbe.
Če je izvršitelj pri opravljanju izvršilnih dejanj dolžan vročiti tudi odpravke sklepov ali kakšne druge listine ali pisanja, morajo biti izvršitelju hkrati z vročitvijo akta o določitvi predložene tudi te listine, vse v ustreznem številu izvodov za izvršitelja in stranke oziroma druge udeležence postopka.
32. člen
Izločitev izvršitelja
Izvršitelj mora takoj po prejemu akta o določitvi, predlagati pristojnemu organu, ki je izdal ta akt, svojo izločitev, če so podani izločitveni razlogi iz drugega ali tretjega odstavka 288. člena zakona. Če se izločitveni razlog pojavi oziroma ugotovi potem, ko je izvršitelj že pričel z opravljanjem izvršilnih dejanj v konkretni zadevi, mora izvršitelj takoj prenehati z opravljanjem teh dejanj in predlagati svojo izločitev.
Če primeru iz prejšnjega odstavka pristojni organ zavrže ali zavrne predlog za izločitev, izvršitelj z opravljanjem izvršilnih dejanj nadaljuje po pravnomočnosti sklepa. Če pa je predlogu za izločitev ugodeno, mora izvršitelj v roku treh dni po pravnomočnosti sklepa o izločitvi, pristojnemu organu, ki vodi izvršilni postopek ali postopek zavarovanja, vrniti vsa pisanja, ki so mu bila predložena in mu hkrati poslati vse listine, ki jih je sestavil do trenutka ugotovitve obstoja izločitvenega razloga.
Izvršitelj, ki je pred izločitvijo opravil kakšno izvršilno dejanje v konkretni zadevi, mora pristojnemu organu in upniku poslati pisno poročilo o svojem delu in nastalih stroških. Pristojni organ po prejemu poročila po potrebi odloči o vzpostavitvi prejšnjega stanja v tej zadevi.
33. člen
Določitev drugega izvršitelja
Če je izvršitelj suspendiran ali razrešen (drugi odstavek 292. člena zakona), oziroma če pristojni organ na izvršiteljev predlog (četrti odstavek 290. člena zakona) ali v okviru drugih zakonskih pogojev (npr. drugi odstavek 290. člena zakona) določi drugega izvršitelja, prevzame novi izvršitelj nerešene zadeve na podlagi odredbe pristojnega organa oziroma Zbornice izvršiteljev s prevzemnim zapisnikom in priloženim obračunom varščin, stroškov in plačila za opravljena dejanja, evidenco in dokumentacijo za vsako posamezno zadevo.
Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi pri začasnem prevzemu nerešenih zadev zaradi nadomeščanja izvršitelja (drugi in tretji odstavek 294.c člen zakona).
34. člen
Poziv za plačilo varščine
Če zakon ne določa drugače, lahko izvršitelj pred opravo posameznega izvršilnega dejanja v postopkih sodne izvršbe in zavarovanja upnika pozove na plačilo varščine.
Poziv za plačilo varščine mora vsebovati opravilno številko zadeve izvršbe ali zavarovanja, navedbo sodišča, ki je izdalo akt o določitvi, rok za plačilo in višino varščine, navedbo številke računa prehodnih sodnih pologov, na katerega se mora nakazati varščina, pouk, da lahko upnik v roku osmih dni od prejema poziva pri izvršitelju vloži zahtevo, da o roku in višini varščine odloči sodišče, ter opozorilo, da bo izvršba ustavljena, če varščina ne bo plačana v roku, ki ga je določil izvršitelj oziroma sodišče in če o tem ne bo predloženo dokazilo izvršitelju in sodišču.
Poziv za plačilo varščine vroči izvršitelj upniku osebno, in sicer po pošti ali neposredno, v skladu s pravili zakona o pravdnem postopku za osebne vročitve. Če izvršitelj sam opravi neposredno vročitev, uporabi Obrazec IVRO št. 3, 4 in 5. Izvod poziva na plačilo varščine mora izvršitelj izročiti tudi sodišču, ki je izdalo akt o določitvi ali pa ga poslati temu sodišču priporočeno po pošti.
35. člen
Zahteva, da o varščini odloči sodišče
Upnikovo zahtevo, da o plačilu varščine odloči sodišče, mora izvršitelj takoj izročiti sodišču, ki je izdalo akt o določitvi, ali pa mu jo poslati priporočeno po pošti. Izvršitelj mora pri tem navesti tudi opravilno številko zadeve izvršbe in zavarovanja, na katero se zahteva nanaša, ter priložiti listine (pisemska ovojnica, potrdilo o prejemu), iz katerih je razviden dan vložitve zahteve.
V primeru iz prejšnjega odstavka začne teči rok za plačilo varščine od dneva, ko je bil upniku vročen sklep sodišča o varščini.
Sklep o varščini in sklep o ustavitvi izvršbe mora sodišče poslati tudi izvršitelju.
36. člen
Obvestilo o ustavitvi izvršbe
Če zahteva za odločitev sodišča o varščini ni bila podana in upnik varščine ni pravočasno plačal oziroma predložil dokazila o njenem plačilu, mora izvršitelj v nadaljnjih osmih dneh obvestiti sodišče, da v dodeljeni zadevi ustavi izvršbo ali zavarovanje in v svoji evidenci odčrtati to zadevo kot končano.
V primeru, ko je o varščini odločilo sodišče in je upnik ni pravočasno plačal oziroma predložil dokazila o plačilu, izvršitelj odčrta izvršilno zadevo ali zadevo zavarovanja kot končano, ko prejme sklep sodišča o ustavitvi izvršbe.
Če je sklep o ustavitvi izvršbe razveljavljen in se izvršba nadaljuje, izvršitelj zadevo na novo vpiše.
37. člen
Ravnanje izvršitelja po prejemu varščine
Če je izvršitelj od upnika zahteval plačilo varščine, mora najkasneje v tridesetih dneh po prejemu dokazila o plačilu varščine začeti z opravo izvršilnega dejanja, za katerega je bila varščina plačana. V primeru, ko izvršitelj predlaga svojo izločitev, se rok tridesetih dni šteje od dneva prejema sklepa, s katerim predlogu za izločitev izvršitelja ni bilo ugodeno.
38. člen
Opravila izvršitelja v zadevah izvršbe in zavarovanja
Izvršitelj v skladu z zakonom opravlja zlasti naslednja izvršilna dejanja:
1.
vložitev zahteve za vpis rubeža in prepovedi odtujitve v uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic (tretji odstavek 81. člena zakona);
2.
odvzem listin in registrskih označb za premičnino (četrti odstavek 81. člena zakona);
3.
rubež premičnih stvari dolžnika (82. člen zakona);
4.
hramba zarubljenih premičnih stvari (85. člen zakona);
5.
cenitev zarubljenih premičnih stvari (89. člen zakona);
6.
organizacija in izvedba javne dražbe oziroma vnovčenje zarubljenih stvari na drug način (93. člen zakona);
7.
zagotovitev izbrisa vseh bremen in prepovedi iz uradnega registra zarubljenih premičnin in zastavnih pravic, izdaja dokumenta ob prodaji premičnin (95. in 96. člen zakona);
8.
dejanja v zvezi s poplačilom upnika (97. člen zakona);
9.
rubež terjatev iz vrednostnih papirjev in izročitev vrednostnih papirjev sodišču ter izročanje vrednostnih papirjev dolžniku zaradi oprave pravnih dejanj, potrebnih za ohranitev ali izvrševanja pravic iz zarubljenega vrednostnega papirja (108. člen zakona);
10.
odvzem premičnih stvari dolžnika zaradi njihove izročitve dolžnikovemu dolžniku (122. člen zakona);
11.
prevzem in hramba premičnih stvari dolžnikovega dolžnika (157. člen zakona);
12.
prodaja premičnih stvari dolžnikovega dolžnika (158. člen zakona);
13.
prodaja premoženjskih in materialnih pravic dolžnika (163. člen zakona);
14.
prodaja nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi (163.c člen zakona);
15.
rubež nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo oziroma je bila zemljiška knjiga, v katero je bila vpisana nepremičnina, uničena (211. člen zakona);
16.
odvzem določenih premičnih stvari, ki jih je dolžnik dolžan izročiti in njihova izročitev upniku (214. člen zakona);
17.
odvzem določene količine nadomestnih premičnih stvari in njihova izročitev upniku (216. člen zakona);
18.
izpraznitev (odstranitev oseb in stvari) nepremičnine in izročitev nepremičnine v posest upniku (221. člen zakona);
19.
prevzem v hrambo premične stvari, odstranjene iz nepremičnine, ki bi jih bilo treba izročiti dolžniku (222. člen zakona);
20.
prodaja iz nepremičnine odstranjenih premičnih stvari, ki dolžniku niso bile izročene (223. člen zakona);
21.
pomoč pri dejanjih v zvezi z obveznostjo dolžnika kaj storiti, dopustiti ali opustiti (224.a člen zakona);
22.
oprava dejanj fizične razdelitve stvari ali skupnega premoženja in prodaja stvari, ki je potrebna zaradi razdelitve (235. in 236. člen zakona);
23.
odvzem otroka in njegova izročitev upniku (238.e člen in 238.f člen zakona);
24.
rubež, zagotovitev vpisa rubeža v register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic ter hramba premičnin v postopku zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na premičnini (248. člen zakona);
25.
hramba zarubljenih stvari v postopku zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank pri notarju (četrti odstavek 251. člena zakona);
26.
odvzem in izročitev premičnih stvari, ki so bile zarubljene v postopku zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank pri notarju (253. člen zakona);
27.
dejanja v zvezi z izvršitvijo predhodnih odredb vključno z zagotovitvijo vpisa rubeža v register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic;
28.
dejanja v zvezi z izvršitvijo začasnih odredb;
29.
oprava drugih dejanj, ki jih v skladu z zakonom odredi sodišče ali pristojni organ.
39. člen
Način opravljanja izvršilnih dejanj
Izvršilna dejanja mora izvršitelj opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika oziroma izvršitev ali zavarovanje dolžnikove obveznosti, pri čemer mora spoštovati dostojanstvo dolžnika, članov njegovega gospodinjstva in drugih oseb ter jim ne sme povzročiti nepotrebne škode ter stroškov.
Izvršitelj mora opravljati svoje naloge v okviru, pod pogoji in na način, ki jih določajo zakoni, na podlagi zakona izdani predpisi in ta pravilnik.
Izvršitelj mora opravljati izvršilna dejanja ne glede na s strani upnika, dolžnika ali koga tretjega zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če pristojni organ določi drugače.
Če izvršitelj sam ugotovi, da za izvršitev svojih nalog potrebuje dodatna navodila, pojasnila ali odredbe pristojnega organa, odloži njihovo opravo in svojo zahtevo z vsemi okoliščinami zadeve takoj sporoči pristojnemu organu.
Izvršitelj se mora v posamičnih primerih ne glede na določbe zakonov ali drugih predpisov in tega pravilnika, ravnati tudi po posebnih navodilih in odredbah, ki mu jih pisno ali ustno da pristojni organ. Če je izvršitelj v dvomu, kako najbolje upoštevati takšna posebna navodila, lahko pisno ali ustno od pristojnega organa, ki mu jih je dal, zahteva dodatna pojasnila. O ustnih navodilih, odredbah in pojasnilih sta pristojni organ in izvršitelj dolžna napraviti pisni zaznamek takoj, ko okoliščine to dopuščajo.
Če je določen rok za opravo posameznih izvršilnih dejanj, mora izvršitelj ta rok upoštevati. Če to iz upravičenih razlogov ni mogoče in iz akta pristojnega organa ne izhaja kaj drugega, mora izvršitelj ta organ o tem nemudoma obvestiti zaradi izdaje nadaljnjih navodil.
Pri opravljanju posameznih izvršilnih dejanj lahko izvršitelj fotografira predmete, na katerih poteka izvršba in kraj, kjer se opravlja dejanje. Stroški fotografiranja in razvijanja slik so izvršilni stroški, če je bilo fotografiranje potrebno zaradi dokazovanja dejstev, ki jih dolžnik navaja v ugovorih in pritožbah, ki se nanašajo na delo izvršitelja oziroma zaradi dokazovanja dolžnikovega ravnanja v nasprotju z navodili izvršitelja.
40. člen
Vrstni red opravljanja izvršilnih dejanj
Izvršitelj opravlja izvršilna dejanja po vrstnem redu, kot je prejel akte o določitvi.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izvršitelj odstopi od takšnega vrstnega reda:
-
če pri opravljanju izvršilnih dejanj združi več zadev, ki se nanašajo na istega dolžnika;
-
če je to potrebno zaradi nujnosti posameznih nalog ali zaradi narave predmetov izvršbe ali zavarovanja;
-
če je tako določeno z zakonom, drugim pravnim predpisom ali aktom pristojnega organa, ki je izdal akt o določitvi.
41. člen
Opravljanje izvršilnih dejanj ob nedeljah in praznikih ter ponoči
Ob nedeljah in praznikih ter ponoči lahko izvršitelj opravi izvršilna dejanja samo, če bi bilo nevarno odlašati z njimi in če jih na delovni dan ni mogoče izvršiti.
Za nočni čas se šteje čas od 22. do 6. ure.
42. člen
Izvršba v zaprtem prostoru
Če je to potrebno za opravo izvršilnih dejanj, sme izvršitelj preiskati poslovne prostore, skladišča, gospodarska poslopja, stanovanje, v katerem stanuje dolžnik in druge prostore dolžnika. Izvršitelj sme pri tem odpreti zaprta vhodna in sobna vrata, zaprto embalažo in druge zaprte stvari dolžnika ter odstraniti morebitne druge ovire.
Pri opravi dejanj iz prejšnjega odstavka v prostorih pravne osebe mora izvršitelj pred začetkom njihove oprave zahtevati od zakonitega zastopnika te pravne osebe, da takoj določi osebo, ki bo navzoča pri teh dejanjih.
Kadar pri opravi dejanj iz prvega odstavka tega člena zakoniti zastopnik pravne osebe ni navzoč ali ne določi osebe, ki bo navzoča pri teh dejanjih oziroma če v stanovanju ni navzoč dolžnik, njegov zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali odrasel član njegovega gospodinjstva, mora izvršitelj zagotoviti navzočnost dveh polnoletnih občanov, ki ne smeta biti osebi, ki sta zaposleni pri izvršitelju.
Če je opravo izvršilnih dejanj potrebno opraviti v zaklenjenem prostoru in dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti, opravi izvršitelj na podlagi odredbe sodišča ali odločbe pristojnega organa, ki je izdal akt o določitvi, nasilen vstop, pri čemer mora zagotoviti navzočnost dveh polnoletnih občanov, ki ne smeta biti osebi, ki sta zaposleni pri izvršitelju oziroma sta kakorkoli drugače udeleženi v postopku izvršbe.
Kadar v primeru iz prejšnjega odstavka dolžnik ni navzoč pri opravi dejanja, lahko izvršitelj zamenja uničeno ključavnico, ključ pa na lastno odgovornost deponira za dolžnika pri osebi, ki je v skladu s predpisi pooblaščena za opravljanje dejavnosti varovanja zasebnega premoženja ter o tem dolžniku pusti sporočilo na vratih. Stroški zamenjave ključavnice in deponiranja ključa so izvršilni stroški.
V zapisniku o opravljenem izvršilnem dejanju mora izvršitelj navesti osebna imena, poklic in bivališče polnoletnih občanov, ki sta sodelovala pri opravi dejanja izvršbe ali zavarovanja ter razlog za njuno sodelovanje pri dejanju. Zapisnik morata oba občana sopodpisati.
Stroški, ki nastanejo s pristopom dveh polnoletnih občanov se kot izvršilni stroški povrnejo po določbah pravilnika, ki ureja povračilo stroškov v pravdnem postopku.
43. člen
Izvršba v javni zgradbi