Nalaganje dokumenta...
Zakon o nalezljivih boleznih – ZNB (uradno prečiščeno besedilo) (ZNB-UPB1)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 33-1348/2006, stran 3488 DATUM OBJAVE: 30.3.2006
RS 33-1348/2006
1348. Zakon o nalezljivih boleznih - ZNB (uradno prečiščeno besedilo) (ZNB-UPB1)
Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 7. marca 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o nalezljivih boleznih, ki obsega:
-
Zakon o nalezljivih boleznih – ZNB (Uradni list RS, št. 69/95 z dne 1. 12. 1995),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju zdravja – ZdZPZ (Uradni list RS, št. 47/04 z dne 30. 4. 2004) in
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih – ZNB-A (Uradni list RS, št. 119/05 z dne 28. 12. 2005).
502-01/94-1/10
Ljubljana, dne 7. marca 2006
EPA 667-IV
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.
Z A K O N
O NALEZLJIVIH BOLEZNIH
uradno prečiščeno besedilo
(ZNB-UPB1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon določa nalezljive bolezni, ki ogrožajo zdravje prebivalcev Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: nalezljive bolezni) in bolnišnične ali nozokomialne okužbe, ki nastanejo v vzročni zvezi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: bolnišnične okužbe) ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje.
2. člen
(1)
Varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami obsega sistem družbenih, skupinskih in posamičnih aktivnosti in ukrepov za njihovo preprečevanje, obvladovanje, zdravljenje in odstranjevanje njihovih posledic.
(2)
Varstvo prebivalcev pred vnosom nalezljivih bolezni iz tujine obsega ukrepe, ki jih določajo ta zakon ter mednarodne zdravstvene in sanitarne konvencije in druge mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila oziroma ratificirala Republika Slovenija.
3. člen
(1)
Varstvo prebivalcev pred nalezljivimi boleznimi obsega splošne in posebne ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje.
(2)
Splošne ukrepe iz prejšnjega odstavka izvajajo fizične in pravne osebe ter nosilci družbene skrbi za zdravje.
(3)
Posebne ukrepe iz prvega odstavka tega člena izvajajo fizične in pravne osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, pri nalezljivih boleznih, ki se prenašajo med živalmi (vretenčarji) in človekom – zoonozah, pa tudi fizične in pravne osebe, ki opravljajo veterinarsko dejavnost.
4. člen
(1)
Vsakdo ima pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami ter dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred temi boleznimi.
(2)
Vse fizične in pravne osebe morajo omogočiti opravljanje zdravstveno higienskih pregledov s svetovanjem in predhodnih zdravstvenih pregledov ter nadzorstva, kot tudi odvzem potrebnega materiala in izvajanje drugih ukrepov za varstvo pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami, določenimi s tem zakonom.
5. člen
(1)
Naloge Republike Slovenije na področju varstva pred nalezljivimi boleznimi izvajajo ministrstvo, pristojno za zdravje, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi za zdravstveno varstvo v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92), v primeru naravnih in drugih nesreč ter v vojni pa tudi organi in enote za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s posebnim zakonom.
(2)
Ministrstvo, pristojno za zdravje, spremlja gibanje nalezljivih bolezni v državi in v tujini in o tem obvešča pristojne organe ter sprejema programe, usklajuje delo in določa ukrepe za izvajanje programov na področju obvladovanja in preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni in epidemij.
(3)
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi za zdravstveno varstvo spremljajo in proučujejo epidemiološke razmere nalezljivih bolezni v skladu z obveznostmi, sprejetimi z mednarodnimi sporazumi in v skladu s programi Svetovne zdravstvene organizacije ter na tej podlagi in v skladu s planom zdravstvenega varstva Republike Slovenije pripravijo programe za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev (eliminacijo) in izkoreninjenje (eradikacijo) nalezljivih bolezni.
(4)
Programe iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje, za posamezno leto ali za daljše obdobje. Program mora določati ukrepe, njihove izvajalce, roke za izvršitev posameznih nalog ter potrebna finančna sredstva.
6. člen
(1)
Ukrepe za preprečevanje in obvladovanje zoonoz izvajajo pooblaščeni zdravstveni zavodi v sodelovanju s pristojnimi organi in organizacijami s področja veterinarstva, obsegajo pa obvezno vzajemno obveščanje o pojavu in gibanju teh bolezni ter usklajeno organiziranje in izvajanje epidemioloških, higienskih in drugih ukrepov za njihovo preprečevanje oziroma zatiranje.
(2)
Kratkoročne in dolgoročne preventivne ukrepe in programe za varstvo prebivalstva pred zoonozami sprejme minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za veterinarstvo. V programih se določijo ukrepi, izvajalci, roki in sredstva za njihovo izvedbo.
7. člen
(1)
Epidemija nalezljive bolezni je pojav nalezljive bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje in je zato potrebno takojšnje ukrepanje.
(2)
Za okuženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katerem je ugotovljen eden ali več virov okužbe in na katerem so možnosti za širjenje okužbe.
(3)
Za ogroženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katero se lahko prenese nalezljiva bolezen z okuženega območja in na katerem so možnosti za širjenje okužbe.
(4)
Epidemijo nalezljive bolezni ter okuženo ali ogroženo območje razglasi oziroma določi minister, pristojen za zdravje.
8. člen
(1)
Nalezljive bolezni, zaradi katerih se izvajajo splošni in posebni ukrepi iz 3. člena tega zakona, so:
Slovensko strokovno ime: Tuje strokovno ime: ------------------------------------------------------------------------------ AIDS (SINDROM PRIDOBLJENE IMUNSKE POMANJKLJIVOSTI) AIDS/HIV AKTIVNA TUBERKULOZA TUBERCULOSIS ACTIVA AMEBIOZA AMOEBIASIS AKUTNA INFEKCIJA DIHAL PO LOKALIZACIJI IN INFECTIO RESPIRATORIA ACUTA PO POVZROČITELJIH BORELIOZA LYME LYME DISEASE BOTULIZEM BOTULISMUS BRILL-ZINSERJEVA BOLEZEN MORBUS BRILL-ZINSSER BRUCELOZA BRUCELLOSIS DAVICA DIPHTHERIA EHINOKOKOZA ECHINOCOCCOSIS ENTEROBIOZA ENTEROBIASIS GARJE SCABIES ENTEROKOLITIS PO POVZROČITELJIH ENTEROCOLITIS GOBAVOST LEPRA GONOREJA IN GONOKOKNE OKUŽBE GONORRHOEA GRIPA INFLUENZA GRIŽA PO POVZROČITELJIH DYSENTERIA HEMORAGIČNA MRZLICA PO POVZROČITELJIH FEBRIS HAEMORRHAGICA VIROSA INFEKCIJSKA MONONUKLEOZA MONONUCLEOSIS INFECTIOSA KLAMIDIJSKA OKUŽBA PO LOKALIZACIJI IN PO POVZROČITELJIH CHLAMYDIASIS KOLERA CHOLERA KONGENITALNE RDEČKE CONGENITALIS RUBELLA SYNDROM KUGA PESTIS LAMBLIOZA LAMBLIASIS-GIARDIASIS LEGIONELOZA LEGIONELLOSIS Slovensko strokovno ime: Tuje strokovno ime: LEPTOSPIROZA LEPTOSPIROSIS LISTERIOZA LISTERIOSIS LIŠMENIOZA LEISHMANIASIS MALARIJA MALARIA MENINGITIS PO POVZROČITELJIH MENINGITIS MENINGOENCEFALITIS PO POVZROČITELJIH MENINGOENCEPHALITIS MIKROSPORIJA PO LOKALIZACIJI MICROSPORIASIS MRTVIČNI KRČ TETANUS MUMPS PAROTITIS EPIDEMICA NORICE VARICELLA OKUŽBA S HRANO PO POVZROČITELJIH TOXICOINFECTIO ALIMENTARIS OSLOVSKI KAŠELJ PERTUSSIS OŠPICE MORBILLI OTROŠKA PARALIZA POLIOMYELITIS PARATIFUS A, B, C PARATYPHUS A, B, C PASAVEC ZOSTER PSITAKOZA PSITACOSIS-ORNITOSIS PEGAVICA TYPHUS EXANTHEMATICUS RDEČKE RUBELLA RUMENA MRZLICA FEBRIS FLAVA SEPSA PO POVZROČITELJIH SEPSIS SIFILIS SYPHILIS SMRKAVOST MALLEUS SPOLNO PRENESENE BOLEZNI (DRUGE) PO SEXUALLY TRANSMITTED DISEASES SINDROMIH IN/ALI PO POVZROČITELJIH STEKLINA RABIES STREPTOKOKNA ANGINA ANGINA STREPTOCOCCICA ŠEN ERYSIPELAS ŠKRLATINKA SCARLATINA TRAKULJAVOST TAENIASIS TOKSOKARIOZA TOXOCARIASIS TOKSOPLAZMOZA TOXOPLASMOSIS TRAHOM TRACHOMA TREBUŠNI TIFUS TYPHUS ABDOMINALIS TRIHINOZA TRICHINOSIS TRIHOFITIJA TRICHOPHYTIA TULAREMIJA TULAREMIA VIRUSNI HEPATITIS PO POVZROČITELJIH HEPATITIS VIROSA VRANIČNI PRISAD ANTRAX VROČICA Q FEBRIS Q ------------------------------------------------------------------------------
(2)
Nalezljive bolezni iz prejšnjega odstavka se glede na njihovo naravo in ukrepe, potrebne za njihovo preprečevanje in obvladovanje, razvrstijo v skupine s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za zdravje.
(3)
Če se pojavi nevarnost drugih nalezljivih bolezni, ki bi lahko ogrozile zdravje prebivalcev, lahko Vlada Republike Slovenije odloči, da se zanje uporabijo ukrepi, določeni s tem zakonom. O odločitvi mora nemudoma obvestiti Državni zbor Republike Slovenije.
II. UKREPI ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI
9. člen
(1)
Lastniki, upravljalci oziroma najemniki stanovanjskih in drugih objektov ter fizične in pravne osebe, ki izdelujejo oziroma prodajajo živila in predmete splošne uporabe, izvajajo splošne ukrepe, s katerimi v skladu s posebnimi predpisi zagotavljajo:
1.
zdravstveno ustreznost pitne vode ter živil in predmetov splošne uporabe;
2.
ustrezno kakovost zraka v zaprtih prostorih;
3.
sanitarno tehnično in sanitarno higiensko vzdrževanje javnih objektov, sredstev javnega prometa in javnih površin vključno s preventivno dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo;
4.
ravnanje z odpadki na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in ne povzroča čezmerne obremenitve okolja.
(2)
Obvezni program preventivne dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije iz 3. točke prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo in ministrom, pristojnim za okolje. Program mora določati ukrepe, njihove izvajalce, roke za izvršitev posameznih nalog ter potrebna sredstva.
10. člen
Posebni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni so:
1.
usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje;
2.
zgodnje odkrivanje virov okužbe in bolnikov z nalezljivimi boleznimi ter postavitev diagnoze;
3.
prijavljanje nalezljivih bolezni in epidemij;
4.
epidemiološka preiskava;
5.
osamitev (izolacija), karantena, obvezno zdravljenje ter poseben prevoz bolnikov;
6.
cepljenje (imunizacija in imunoprofilaksa) ter zaščita z zdravili (kemoprofilaksa);
7.
dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija;
8.
obvezni zdravstveno higienski pregledi s svetovanjem;
9.
drugi posebni ukrepi.
1. Usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje
11. člen
Usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje kot ukrep za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni je usmerjena na trenutno pomembne epidemiološke razmere na posameznem območju in v določenem okolju in se izvaja po programu. Program določi Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in opredeli prednostna področja.
2. Zgodnje odkrivanje virov okužbe in bolnikov z nalezljivimi boleznimi ter postavitev diagnoze
12. člen
(1)
Vsak zdravnik, ki odkrije ali posumi na nalezljivo bolezen na podlagi anamnestičnih podatkov, kliničnega pregleda in epidemioloških razmer, mora nemudoma izvesti ustrezne ukrepe, določene s tem zakonom.
(2)
V primerih, določenih s pravilnikom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona, je treba diagnozo nalezljive bolezni potrditi z mikrobiološko diagnostiko povzročitelja.
(3)
Mikrobiološko diagnostiko in identifikacijo opravljajo pooblaščeni oziroma referenčni mikrobiološki laboratoriji, ki jih določi minister, pristojen za zdravje.
13. člen
Osebo, ki jo je poškodovala stekla žival ali je bila v stiku s steklo živaljo ali z živaljo, za katero se sumi, da je stekla, mora zdravnik takoj napotiti v specializirano (antirabično) ambulanto pristojnega zavoda za zdravstveno varstvo.
3. Prijavljanje nalezljivih bolezni in epidemij
14. člen
(1)
Zdravnik mora takoj po postavljeni diagnozi oziroma sumu nalezljive bolezni prijaviti pristojnemu zavodu za zdravstveno varstvo:
1.
vsak pojav nalezljive bolezni iz 8. člena tega zakona ali smrt zaradi nje;
2.
vsak sum na davico, gnojni meningitis, virusno hemoragično mrzlico, kolero, kugo, ošpice, otroško paralizo, pljučni antraks in steklino;
3.
vsako epidemijo ali sum na epidemijo nalezljive bolezni;
4.
vsako izločanje povzročitelja trebušnega tifusa, drugih salmonel, šigel, kampilobaktra, jersinije in lamblije;
5.
vsako nosilstvo virusov hepatitisa B in C, povzročiteljev aidsa in povzročiteljev malarije;
6.
vsak ugriz in stik s steklo živaljo ali na steklino sumljivo živaljo.
(2)
Način prijavljanja je določen s pravilnikom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.
15. člen
(1)
Zavod za zdravstveno varstvo mora o vsakem pojavu ali sumu na zoonozo takoj obvestiti krajevno pristojno veterinarsko inšpekcijo.
(2)
Fizične in pravne osebe, ki opravljajo veterinarsko dejavnost, morajo takoj obvestiti pristojni zavod za zdravstveno varstvo o vsaki bolezni ali poginu živali zaradi zoonoz.
16. člen
Na podlagi prijav iz 14. člena tega zakona ter podatkov laboratorijskih preiskav o povzročiteljih nalezljivih bolezni Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi za zdravstveno varstvo spremljajo gibanje nalezljivih bolezni in vodijo evidence v skladu s posebnim zakonom ter o tem obveščajo ministrstvo, pristojno za zdravje.
4. Epidemiološka preiskava
17. člen
(1)
Epidemiološka preiskava odkriva vire okužbe in poti prenašanja ter obsega epidemiološko anketiranje, poizvedovanje in mikrobiološko diagnostiko.
(2)
Epidemiološko preiskavo odredi zdravnik iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ali pristojni zavod za zdravstveno varstvo na podlagi prijave iz 14. člena tega zakona.
(3)
Z ugotovitvami epidemiološke preiskave Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in pristojni zavodi za zdravstveno varstvo seznanijo zdravstveno inšpekcijo.
5. Osamitev, karantena, obvezno zdravljenje in prevoz bolnikov
18. člen
(1)
Osamitev (izolacija) je ukrep, s katerim lečeči zdravnik, območni zavod za zdravstveno varstvo ali Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije zbolelemu za nalezljivo boleznijo, omeji svobodno gibanje, kadar to lahko povzroči direkten ali indirekten prenos bolezni na druge osebe.
(2)
Glede na način prenosa nalezljive bolezni in stanje kužnosti bolnika se določi vrsta osamitve, ki lahko poteka na bolnikovem domu, v zdravstvenem zavodu (hospitalizacija) ali v za ta namen posebej določenem prostoru.
(3)
Popolna osamitev je obvezna za bolnike s pljučno kugo, pljučnim vraničnim prisadom, diseminiranim pasavcem, steklino ali z virusnimi hemoragičnimi mrzlicami (Ebola, Lassa, Marburg).
(4)
Osamitev lahko traja največ toliko časa, kolikor traja kužnost.
(5)
Način in trajanje osamitve določa pravilnik iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.
19. člen
(1)
Karantena je ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in določi obvezne zdravstvene preglede zdravim osebam, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za kugo ali virusno hemoragično mrzlico (Ebola, Lassa, Marburg) v času njegove kužnosti.
(2)
Karanteno odredi minister, pristojen za zdravje na predlog Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije.
(3)
Zoper odločbo o odreditvi karantene ni pritožbe.
20. člen
Osebe, ki zbolijo ali za katere se sumi, da so zbolele za nalezljivo boleznijo se morajo zdraviti v skladu s pravilnikom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona v vsakem primeru, ko bi opustitev zdravljenja ogrozila zdravje drugih ljudi ali povzročila širjenje nalezljive bolezni.
21. člen
(1)
Osebe, za katere sta odrejeni osamitev ali karantena, se smejo prevažati samo na način in pod pogoji, ki onemogočajo širjenje okužbe.
(2)
Način in pogoje prevoza določi minister, pristojen za zdravje.
6. Cepljenje (imunizacija in imunoprofilaksa) ter zaščita z zdravili (kemoprofilaksa)
22. člen
(1)
Obvezno je cepljenje:
-
proti hemofilusu influence b, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B;
-
proti steklini, rumeni mrzlici, trebušnemu tifusu, klopnemu meningoencefalitisu, gripi, tuberkulozi in drugim nalezljivim boleznim, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi in tako določa program iz 25. člena tega zakona.
(2)
O opravljenem cepljenju je treba izdati potrdilo, voditi evidenco in poročati območnim zavodom za zdravstveno varstvo oziroma Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije v skladu s predpisom, ki ga izda minister, pristojen za zdravje.
22.a člen
(1)
Zdravnik, ki opravlja cepljenje, mora s pregledom osebe, ki se cepi, in vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se zdravstveno stanje osebe lahko trajno poslabšalo.
(2)
Med razloge za opustitev cepljenja se štejejo:
-
alergija na sestavine cepiva,
-
resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva,
-
bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.
(3)
Ne glede na tretjo alineo prejšnjega odstavka se med razloge za opustitev cepljenja po tem zakonu ne štejejo akutne bolezni ali vročinska stanja, zaradi katerih se cepljenje začasno odloži.
(4)
Če zdravnik, ki opravlja cepljenje, ugotovi, da obstajajo razlogi za opustitev cepljenja iz prvega odstavka tega člena, mora dati predlog za opustitev cepljenja, ki mora biti strokovno utemeljen in obrazložen. Zdravstvena dokumentacija osebe iz prvega odstavka tega člena je sestavni del predloga za opustitev cepljenja.
(5)
Poleg zdravnika, ki opravlja cepljenje, predlog iz prejšnjega odstavka lahko da tudi oseba iz prvega odstavka tega člena ali njeni starši oziroma skrbniki.
(6)
Predlog za opustitev cepljenja se pošlje ministrstvu, pristojnemu za zdravje.
22.b člen
(1)
Ministrstvo, pristojno za zdravje, pošlje predlog za opustitev cepljenja Komisiji za cepljenje (v nadaljnjem besedilu: komisija).
(2)
Tričlansko komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje minister, pristojen za zdravje. Sredstva za delo komisije se zagotavljajo iz državnega proračuna.
(3)
Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi način dela komisije.
22.c člen
(1)
Komisija mora pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja proučiti predlog za opustitev cepljenja. Če oceni za potrebno, zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede.
(2)
Zahtevo za razgovor pred komisijo lahko poda oseba oziroma njeni starši, skrbniki ali zakoniti zastopniki.
(3)
Po opravljenem postopku iz prvega in drugega odstavka tega člena komisija da strokovno mnenje o tem, ali obstajajo ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja, in ga pošlje ministru, pristojnemu za zdravje, najpozneje 90 dni od prejema predloga za opustitev cepljenja.
(4)
Strokovno mnenje iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
-
navedbo nalezljive bolezni, zoper katero naj se opusti oziroma naj se ne opusti cepljenje,
-
razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja z obrazložitvijo,
-
časovno obdobje, za katero naj se opusti cepljenje,
-
navedbo lastniškega imena cepiva, s katerim bi se oseba morala cepiti.