3133. Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o nalezljivih boleznih (ZNB)
Razglašam zakon nalezljivih boleznih (ZNB), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 16. novembra 1995.
Ljubljana, dne 24. novembra 1995.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O NALEZLJIVIH BOLEZNIH (ZNB)
Ta zakon določa nalezljive bolezni, ki ogrožajo zdravje prebivalcev Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: nalezljive bolezni) in bolnišnične ali nozokomialne okužbe, ki nastanejo v vzročni zvezi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: bolnišnične okužbe) ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje.
Varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami obsega sistem družbenih, skupinskih in posamičnih aktivnosti in ukrepov za njihovo preprečevanje, obvladovanje, zdravljenje in odstranjevanje njihovih posledic.
Varstvo prebivalcev pred vnosom nalezljivih bolezni iz tujine obsega ukrepe, ki jih določajo ta zakon ter mednarodne zdravstvene in sanitarne konvencije in druge mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila oziroma ratificirala Republika Slovenija.
Varstvo prebivalcev pred nalezljivimi boleznimi obsega splošne in posebne ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje.
Splošne ukrepe iz prejšnjega odstavka izvajajo fizične in pravne osebe ter nosilci družbene skrbi za zdravje.
Posebne ukrepe iz prvega odstavka tega člena izvajajo fizične in pravne osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, pri nalezljivih boleznih, ki se prenašajo med živalmi (vretenčarji) in človekom - zoonozah, pa tudi fizične in pravne osebe, ki opravljajo veterinarsko dejavnost.
Vsakdo ima pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami ter dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred temi boleznimi.
Vse fizične in pravne osebe morajo omogočiti opravljanje zdravstveno higienskih pregledov s svetovanjem in predhodnih zdravstvenih pregledov ter nadzorstva, kot tudi odvzem potrebnega materiala in izvajanje drugih ukrepov za varstvo pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami, določenimi s tem zakonom.
Naloge Republike Slovenije na področju varstva pred nalezljivimi boleznimi izvajajo ministrstvo, pristojno za zdravstvo, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi za zdravstveno varstvo v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št.9/92), v primeru naravnih in drugih nesreč ter v vojni pa tudi organi in enote za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s posebnim zakonom.
Ministrstvo, pristojno za zdravstvo spremlja gibanje nalezljivih bolezni v državi in v tujini in o tem obvešča pristojne organe ter sprejema programe, usklajuje delo in določa ukrepe za izvajanje programov na področju obvladovanja in preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni in epidemij.
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi za zdravstveno varstvo spremljajo in proučujejo epidemiološke razmere nalezljivih bolezni v skladu z obveznostmi, sprejetimi z mednarodnimi sporazumi in v skladu s programi Svetovne zdravstvene organizacije ter na tej podlagi in v skladu s planom zdravstvenega varstva Republike Slovenije pripravijo programe za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev (eliminacijo) in izkoreninjenje (eradikacijo) nalezljivih bolezni.
Programe iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravstvo za posamezno leto ali za daljše obdobje. Program mora določati ukrepe, njihove izvajalce, roke za izvršitev posameznih nalog ter potrebna finančna sredstva.
Ukrepe za preprečevanje in obvladovanje zoonoz izvajajo pooblaščeni zdravstveni zavodi v sodelovanju s pristojnimi organi in organizacijami s področja veterinarstva, obsegajo pa obvezno vzajemno obveščanje o pojavu in gibanju teh bolezni ter usklajeno organiziranje in izvajanje epidemioloških, higienskih in drugih ukrepov za njihovo preprečevanje oziroma zatiranje.
Kratkoročne in dolgoročne preventivne ukrepe in programe za varstvo prebivalstva pred zoonozami sprejme minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za veterinarstvo. V programih se določijo ukrepi, izvajalci, roki in sredstva za njihovo izvedbo.
Epidemija nalezljive bolezni je pojav nalezljive bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje in je zato potrebno takojšnje ukrepanje.
Za okuženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katerem je ugotovljen eden ali več virov okužbe in na katerem so možnosti za širjenje okužbe.
Za ogroženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katero se lahko prenese nalezljiva bolezen z okuženega območja in na katerem so možnosti za širjenje okužbe.
Epidemijo nalezljive bolezni ter okuženo ali ogroženo območje razglasi oziroma določi minister, pristojen za zdravstvo.
Nalezljive bolezni, zaradi katerih se izvajajo splošni in posebni ukrepi iz 3. člena tega zakona, so:
---------------------------------------------------------------------------------------
Slovensko strokovno ime: Tuje strokovno ime:
---------------------------------------------------------------------------------------
AIDS (SINDROM PRIDOBLJENE IMUNSKE AIDS/HIV
POMANJKLJIVOSTI)
AKTIVNA TUBERKULOZA TUBERCULOSIS ACTIVA
AMEBIOZA AMOEBIASIS
AKUTNA INFEKCIJA DIHAL PO INFECTIO RESPIRATORIA ACUTA
LOKALIZACIJI IN PO POVZROČITELJIH
BORELIOZA LYME LYME DISEASE
BOTULIZEM BOTULISMUS
BRILL-ZINSERJEVA BOLEZEN MORBUS BRILL-ZINSSER
BRUCELOZA BRUCELLOSIS
DAVICA DIPHTHERIA
EHINOKOKOZA ECHINOCOCCOSIS
ENTEROBIOZA ENTEROBIASIS
GARJE SCABIES
ENTEROKOLITIS PO POVZROČITELJIH ENTEROCOLITIS
GOBAVOST LEPRA
GONOREJA IN GONOKOKNE OKUŽBE GONORRHOEA
GRIPA INFLUENZA
GRIŽA PO POVZROČITELJIH DYSENTERIA
HEMORAGIČNA MRZLICA PO POVZROČITELJIH FEBRIS HAEMORRHAGICA VIROSA
INFEKCIJSKA MONONUKLEOZA MONONUCLEOSIS INFECTIOSA
KLAMIDIJSKA OKUŽBA PO LOKALIZACIJI CHLAMYDIASIS
IN PO POVZROČITELJIH
KOLERA CHOLERA
KONGENITALNE RDEČKE CONGENITALIS RUBELLA
SYNDROM
KUGA PESTIS
LAMBLIOZA LAMBLIASIS-GIARDIASIS
LEGIONELOZA LEGIONELLOSIS
LEPTOSPIROZA LEPTOSPIROSIS
LISTERIOZA LISTERIOSIS
LIŠMENIOZA LEISHMANIASIS
MALARIJA MALARIA
MENINGITIS PO POVZROČITELJIH MENINGITIS
MENINGOENCEFALITIS PO POVZROČITELJIH MENINGOENCEPHALITIS
MIKROSPORIJA PO LOKALIZACIJI MICROSPORIASIS
MRTVIČNI KRČ TETANUS
MUMPS PAROTITIS EPIDEMICA
NORICE VARICELLA
OKUŽBA S HRANO PO POVZROČITELJIH TOXICOINFECTIO ALIMENTARIS
OSLOVSKI KAŠELJ PERTUSSIS
OŠPICE MORBILLI
OTROŠKA PARALIZA POLIOMYELITIS
PARATIFUS A, B, C PARATYPHUS A, B, C
PASAVEC ZOSTER
PSITAKOZA PSITACOSIS-ORNITOSIS
PEGAVICA TYPHUS EXANTHEMATICUS
RDEČKE RUBELLA
RUMENA MRZLICA FEBRIS FLAVA
SEPSA PO POVZROČITELJIH SEPSIS
SIFILIS SYPHILIS
SMRKAVOST MALLEUS
SPOLNO PRENESENE BOLEZNI (DRUGE) SEXUALLY TRANSMITTED
DISEASES
PO SINDROMIH IN/ALI PO POVZROČITELJIH
STEKLINA RABIES
STREPTOKOKNA ANGINA ANGINA STREPTOCOCCICA
ŠEN ERYSIPELAS
ŠKRLATINKA SCARLATINA
TRAKULJAVOST TAENIASIS
TOKSOKARIOZA TOXOCARIASIS
TOKSOPLAZMOZA TOXOPLASMOSIS
TRAHOM TRACHOMA
TREBUŠNI TIFUS TYPHUS ABDOMINALIS
TRIHINOZA TRICHINOSIS
TRIHOFITIJA TRICHOPHYTIA
TULAREMIJA TULAREMIA
VIRUSNI HEPATITIS PO POVZROČITELJIH
HEPATITIS VIROSA
VRANIČNI PRISAD ANTRAX
VROČICA Q FEBRIS Q
---------------------------------------------------------------------------------------
Nalezljive bolezni iz prejšnjega odstavka se glede na njihovo naravo in ukrepe, potrebne za njihovo preprečevanje in obvladovanje, razvrstijo v skupine s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za zdravstvo.
Če se pojavi nevarnost drugih nalezljivih bolezni, ki bi lahko ogrozile zdravje prebivalcev, lahko Vlada Republike Slovenije odloči, da se zanje uporabijo ukrepi, določeni s tem zakonom. O odločitvi mora nemudoma obvestiti Državni zbor Republike Slovenije.
II. UKREPI ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI
Lastniki, upravljalci oziroma najemniki stanovanjskih in drugih objektov ter fizične in pravne osebe, ki izdelujejo oziroma prodajajo živila in predmete splošne uporabe, izvajajo splošne ukrepe, s katerimi v skladu s posebnimi predpisi zagotavljajo:
1.
zdravstveno ustreznost pitne vode ter živil in predmetov splošne uporabe;
2.
ustrezno kakovost zraka v zaprtih prostorih;
3.
sanitarno tehnično in sanitarno higiensko vzdrževanje javnih objektov, sredstev javnega prometa in javnih površin vključno s preventivno dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo;
4.
ravnanje z odpadki na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in ne povzroča čezmerne obremenitve okolja.
Obvezni program preventivne dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije iz 3. točke prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo in ministrom, pristojnim za okolje. Program mora določati ukrepe, njihove izvajalce, roke za izvršitev posameznih nalog ter potrebna sredstva.
Posebni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni so:
1.
usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje;
2.
zgodnje odkrivanje virov okužbe in bolnikov z nalezljivimi boleznimi ter postavitev diagnoze;
3.
prijavljanje nalezljivih bolezni in epidemij;
4.
epidemiološka preiskava;
5.
osamitev (izolacija), karantena, obvezno zdravljenje ter poseben prevoz bolnikov;
6.
cepljenje (imunizacija in imunoprofilaksa) ter zaščita z zdravili (kemoprofilaksa);
7.
dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija;
8.
obvezni zdravstveno higienski pregledi s svetovanjem;
1. Usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje
Usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje kot ukrep za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni je usmerjena na trenutno pomembne epidemiološke razmere na posameznem območju in v določenem okolju in se izvaja po programu. Program določi Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in opredeli prednostna področja.
2. Zgodnje odkrivanje virov okužbe in bolnikov z nalezljivimi boleznimi ter postavitev diagnoze
Vsak zdravnik, ki odkrije ali posumi na nalezljivo bolezen na podlagi anamnestičnih podatkov, kliničnega pregleda in epidemioloških razmer, mora nemudoma izvesti ustrezne ukrepe, določene s tem zakonom.
V primerih, določenih s pravilnikom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona, je treba diagnozo nalezljive bolezni potrditi z mikrobiološko diagnostiko povzročitelja.
Mikrobiološko diagnostiko in identifikacijo opravljajo pooblaščeni oziroma referenčni mikrobiološki laboratoriji, ki jih določi minister, pristojen za zdravstvo.
Osebo, ki jo je poškodovala stekla žival ali je bila v stiku s steklo živaljo ali z živaljo, za katero se sumi, da je stekla, mora zdravnik takoj napotiti v specializirano (antirabično) ambulanto pristojnega zavoda za zdravstveno varstvo.
3. Prijavljanje nalezljivih bolezni in epidemij
Zdravnik mora takoj po postavljeni diagnozi oziroma sumu nalezljive bolezni prijaviti pristojnemu zavodu za zdravstveno varstvo:
1.
vsak pojav nalezljive bolezni iz 8. člena tega zakona ali smrt zaradi nje;
2.
vsak sum na davico, gnojni meningitis, virusno hemoragično mrzlico, kolero, kugo, ošpice, otroško paralizo, pljučni antraks in steklino;
3.
vsako epidemijo ali sum na epidemijo nalezljive bolezni;
4.
vsako izločanje povzročitelja trebušnega tifusa, drugih salmonel, šigel, kampilobaktra, jersinije in lamblije;
5.
vsako nosilstvo virusov hepatitisa B in C, povzročiteljev aidsa in povzročiteljev malarije;
6.
vsak ugriz in stik s steklo živaljo ali na steklino sumljivo živaljo.
Način prijavljanja je določen s pravilnikom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.
Zavod za zdravstveno varstvo mora o vsakem pojavu ali sumu na zoonozo takoj obvestiti krajevno pristojno veterinarsko inšpekcijo.
Fizične in pravne osebe, ki opravljajo veterinarsko dejavnost, morajo takoj obvestiti pristojni zavod za zdravstveno varstvo o vsaki bolezni ali poginu živali zaradi zoonoz.
Na podlagi prijav iz 14. člena tega zakona ter podatkov laboratorijskih preiskav o povzročiteljih nalezljivih bolezni Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi za zdravstveno varstvo spremljajo gibanje nalezljivih bolezni in vodijo evidence v skladu s posebnim zakonom ter o tem obveščajo ministrstvo, pristojno za zdravstvo.
4. Epidemiološka preiskava
Epidemiološka preiskava odkriva vire okužbe in poti prenašanja ter obsega epidemiološko anketiranje, poizvedovanje in mikrobiološko diagnostiko.
Epidemiološko preiskavo odredi zdravnik iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ali pristojni zavod za zdravstveno varstvo na podlagi prijave iz 14. člena tega zakona.
Z ugotovitvami epidemiološke preiskave Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in pristojni zavodi za zdravstveno varstvo seznanijo zdravstveno inšpekcijo.
5. Osamitev, karantena, obvezno zdravljenje in prevoz bolnikov
Osamitev (izolacija) je ukrep, s katerim lečeči zdravnik, območni zavod za zdravstveno varstvo ali Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije zbolelemu za nalezljivo boleznijo, omeji svobodno gibanje, kadar to lahko povzroči direkten ali indirekten prenos bolezni na druge osebe.
Glede na način prenosa nalezljive bolezni in stanje kužnosti bolnika se določi vrsta osamitve, ki lahko poteka na bolnikovem domu, v zdravstvenem zavodu (hospitalizacija) ali v za ta namen posebej določenem prostoru.
Popolna osamitev je obvezna za bolnike s pljučno kugo, pljučnim vraničnim prisadom, diseminiranim pasavcem, steklino ali z virusnimi hemoragičnimi mrzlicami (Ebola, Lassa, Marburg).
Osamitev lahko traja največ toliko časa, kolikor traja kužnost.
Način in trajanje osamitve določa pravilnik iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.
Karantena je ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in določi obvezne zdravstvene preglede zdravim osebam, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za kugo ali virusno hemoragično mrzlico (Ebola, Lassa, Marburg) v času njegove kužnosti.
Karanteno odredi minister, pristojen za zdravstvo na predlog Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Zoper odločbo o odreditvi karantene ni pritožbe.
Osebe, ki zbolijo ali za katere se sumi, da so zbolele za nalezljivo boleznijo se morajo zdraviti v skladu s pravilnikom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona v vsakem primeru, ko bi opustitev zdravljenja ogrozila zdravje drugih ljudi ali povzročila širjenje nalezljive bolezni.
Osebe, za katere sta odrejeni osamitev ali karantena, se smejo prevažati samo na način in pod pogoji, ki onemogočajo širjenje okužbe.
Način in pogoje prevoza določi minister, pristojen za zdravstvo.
6. Cepljenje (imunizacija in imunoprofilaksa) ter zaščita z zdravili (kemoprofilaksa)
-
proti tuberkulozi, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B;
-
proti steklini, rumeni mrzlici, trebušnemu tifusu, klopnemu meningoencefalitisu, gripi in drugim nalezljivim boleznim, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi in tako določa program iz 25. člena tega zakona.
Zdravnik, ki opravlja cepljenje, mora predhodno ugotoviti morebitne utemeljene razloge za opustitev cepljenja (kontraindikacije).