Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 130-5407/2004, stran 15485 DATUM OBJAVE: 3.12.2004
RS 130-5407/2004
5407. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja
Na podlagi petega odstavka 33.a člena, prvega odstavka 101.d člena in tretjega odstavka 104. člena v zvezi z prvim odstavkom 104.a člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za okolje, prostor in energijo
P R A V I L N I K
o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja
o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta pravilnik določa vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na zavarovana območja, posebna varstvena območja in potencialna posebna ohranitvenega območja, ter posege v naravo, ki lahko pomembno vplivajo na ta območja.
(2)
S tem pravilnikom se določajo tudi posegi v naravo iz prejšnjega odstavka, za izvajanje katerih je treba pridobiti dovoljenje na podlagi 104. člena zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/ 04 – uradno prečiščeno besedilo).
(3)
Ta pravilnik zaradi izvajanja tretjega in četrtega odstavka 6. člena Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne 22. 7. 1992, str. 7) določa vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na posebna varstvena območja in potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: Natura območja).
2. člen
(presoja sprejemljivosti)
(1)
S presojo sprejemljivosti se za plan ali poseg v naravo, katerega izvedba bi sama po sebi ali v povezavi z drugimi plani ali posegi v naravo (v nadaljnjem besedilu: kumulativni vpliv) lahko pomembno vplivala na zavarovana območja in Natura območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja), ugotovijo pričakovani vplivi in presodi sprejemljivost njihove izvedbe na varstvene cilje varovanih območij in njihovo celovitost ter povezanost, vključno s povezanostjo evropskega ekološkega omrežja Natura 2000 (v nadaljnjem besedilu: omrežje).
(2)
Prevlada druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave je, v primeru nesprejemljivosti plana ali posega v naravo, dopustna po ugotovitvi obstoja alternativnih rešitev in presoji sprejemljivosti njihovih pričakovanih vplivov ter po ugotovitvi obstoja izravnalnih ukrepov in presoji ustreznosti ter sprejemljivosti njihove izvedbe.
(3)
Plan ali poseg v naravo, ki ne more pomembno vplivati na varovana območja in presoja sprejemljivosti njegovih vplivov ni potrebna, je plan ali poseg v naravo:
-
ki je neposredno povezan ali potreben za varstvo varovanih območij,
-
za katerega je tako določeno s predpisom, s katerim so določena Natura območja.
3. člen
(splošna pravila presojanja sprejemljivosti)
(1)
Postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov ali posegov v naravo je večstopenjski, pri čemer je ustrezna ugotovitev na predhodni stopnji podlaga za nadaljevanje postopka na naslednji stopnji.
(2)
V postopku presoje sprejemljivosti se uporablja načelo previdnosti v vseh stopnjah presoje tako, da v primeru dvoma prevlada javna korist ohranjanja narave nad razvojnimi interesi in drugimi javnimi koristmi. Šteje se, da je dvom izkazan, če odločitve v posameznih stopnjah presoje ni možno sprejeti na objektivni in z dokazi podprti ugotovitvi, v skladu z določbami tega pravilnika.
(3)
Stopnje presoje sprejemljivosti so štiri. Vsebine posameznih stopenj presoj in njim ustrezajoče odločitve v upravnih postopkih presoje sprejemljivosti so:
-
V I. stopnji presoje se ugotavljajo pričakovani vplivi plana ali posega v naravo in presoja njihova pomembnost, ker bi lahko pomembno vplivali na varovana območja, ter se z odločbo določi plane ali posege v naravo, za katere je treba izvesti presojo sprejemljivosti.
-
V II. stopnji presoje se ugotavljajo pričakovani vplivi plana ali posega v naravo in presoja njihova sprejemljivost, kar vključuje morebitno presojo variantnih rešitev in v primeru ugotovljenih pričakovanih škodljivih vplivov tudi presojo ustreznih omilitvenih ukrepov, ter se s sklepom potrdi plan ali z odločbo izda okoljevarstveno soglasje, naravovarstveno soglasje, dovoljenje za poseg v naravo in dovoljenje po drugih predpisih.
-
V III. stopnji presoje se ugotavlja obstoj alternativnih rešitev za doseganje ciljev plana ali posega v naravo in presoja njihovo ustreznost. V IV. stopnji presoje se ugotavlja obstoj izravnalnih ukrepov in presoja njihova ustreznost. Na podlagi rezultatov III. in IV. stopnje presoje se z odločbo odloči o prevladi druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave.
(4)
Če se presoja sprejemljivosti planov opravi v okviru celovite presoje vplivov na okolje ali presoja posegov v naravo v okviru presoje vplivov na okolje, v skladu s predpisi s področja varstva okolja, morajo biti ugotovitve in presoje v okoljskem poročilu ali v poročilu o vplivih na okolje prikazane ločeno in v skladu z določbami tega pravilnika.
(5)
Pri presoji sprejemljivosti planov ali posegov v naravo se na varovanih območjih poleg obstoječih območij upoštevajo tudi območja, ki so opredeljena kot ciljna za doseganje ugodnega stanja vrste ali habitatnega tipa v evidenci območij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, v skladu s predpisom, ki ureja to evidenco.
(6)
Pri ugotavljanju in ocenjevanju vplivov plana ali posega v naravo na varovana območja se uporabljajo:
-
obstoječi, javno dostopni podatki o stanju prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: vrste), njihovih habitatov in habitatnih tipov;
-
podatki o stanju vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ter kakovosti struktur in rabe, nujnih za presojo njihovega ugodnega stanja, pridobljeni s terenskimi ogledi in popisi;
-
ocene učinkov planov ali posegov v naravo na podlagi predložene dokumentacije, pisnih virov, ki so na razpolago, oziroma pridobljeni s terenskimi ogledi in popisi;
-
kvantitativni modeli napovedi;
-
podatki in ocene iz primerljivih primerov že izvedenih presoj sprejemljivosti planov ali posegov v naravo;
-
strokovna mnenja in ocene.
(7)
Ugotovitve in presoje v postopkih presoje sprejemljivosti morajo prednostno izhajati iz aktualnih podatkov glede kakovosti struktur habitata vrste ali habitatnega tipa in obstoja rabe prostora ali naravnih dobrin, nujnih za zagotavljanje ugodnega stanja habitata vrste ali habitatnega tipa.
(8)
O ugotovitvah na posameznih stopnjah presoje sprejemljivosti se izdelajo pisna poročila, ki so sestavni del spisa postopka in podlaga za seznanjanje javnosti, ki se v teh primerih izvede z objavo na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(8)
Seznanjanje javnosti o postopkih presoje sprejemljivosti planov ali posegov v naravo poteka v skladu s predpisi, ki urejajo celovito presojo vplivov na okolje in presojo vplivov na okolje, ter tem pravilnikom.
4. člen
(pojmi)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1.
Notranja cona je območje znotraj varovanega območja, ki je bistven del habitatov posameznih rastlinskih in živalskih vrst ter posameznih habitatnih tipov, zaradi katerih je varovano območje opredeljeno. Notranja cona je lahko sestavljena iz enovitega območja ali jo sestavlja več manjših delov (zaplat). Notranje cone so določene v evidenci o območjih, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, v skladu s predpisom, ki ureja to evidenco.
2.
Območje neposrednega vpliva je območje, ki je zaradi posega v naravo lahko uničeno ali poškodovano, in je za vrste posega v naravo določeno v stolpcu "območje neposrednega vpliva" v poglavjih I do XVIII Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
3.
Območje daljinskega vpliva je območje, kamor sega pomemben vpliv posega v naravo na vrsto ali habitatni tip, zaradi katerega je varovano območje določeno, in je praviloma širše od območja neposrednega vpliva. Določeno je v stolpcu "območje daljinskega vpliva" v poglavjih I do XVIII Priloge 2 tega pravilnika.
4.
Območje zanemarljivega pomena je del notranje cone habitata vrste ali habitatnega tipa, katerega izguba ne pomeni bistvenega poslabšanja ugodnega stanja te vrste ali habitatnega tipa. Območje zanemarljivega pomena praviloma znaša 1% površine notranje cone vrste ali habitatnega tipa na območju, na katerega se nanaša plan, razen, če je v Prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika, določeno manjše območje zanemarljivega pomena.
5.
Plan je vsak plan, program, načrt, prostorski ali drug akt ter njegova sprememba ali dopolnitev, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni državni organ ali pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: pripravljavec plana) za področje urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, lova, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, transporta, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma.
6.
Poseg v naravo je vsako človekovo ravnanje, ki lahko vpliva na naravo tako, da škoduje varstvenim ciljem varovanih območij in njihovi celovitosti ter povezanosti. Posegi v naravo so posegi v naravo, ki so določeni v Prilogi 2 tega pravilnika in drugi posegi v naravo, za katere se v postopku priprave planov ugotovi, da imajo lahko pomembne vplive na varovana območja.
7.
Skupina vrst oziroma habitatnih tipov je skupina posameznih živalskih ali rastlinskih vrst ali habitatnih tipov, ki se jih zaradi podobnih lastnosti v določenih primerih lahko presoja kot celoto. Te skupine so določene v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
8.
Učinek plana ali posega v naravo je pričakovana posledica plana ali posega v naravo, ugotovljena v skladu z določbami tega pravilnika na parametre ugodnega stanja vrste ali habitatnega tipa. Učinek se ugotavlja v skladu z 21. členom tega pravilnika.
9.
Vpliv plana ali posega v naravo je takšno delovanje plana ali posega v naravo na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost, da se ti dosegajo oziroma ohranjajo drugače, kot bi se sicer. Vpliv se ugotovlja v skladu s 25. členom tega pravilnika.
II. PRESOJA SPREJEMLJIVOSTI PLANOV
2.1 Celovita presoja vplivov na okolje
2.1.1 Vsebina I. stopnje presoje sprejemljivosti – določitev planov, ki lahko pomembno vplivajo na varovana območja
5. člen
(plan s pomembnimi vplivi na varovano območje)
(1)
Presoja sprejemljivosti planov se izvaja za plane, ki lahko pomembno vplivajo na varovana območja sami po sebi ali na podlagi kumulativnih vplivov.
(2)
Plani, ki lahko pomembno vplivajo na varovana območja, so plani, s katerimi se zaradi izvajanja posegov v naravo, ki so določeni v Prilogi 2 tega pravilnika, določajo namenske rabe prostora ali njihove spremembe (v nadaljnjem besedilu: določitev namenske rabe prostora), ki so navedene v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika, in tisti plani, s katerimi se določajo ali načrtujejo ti posegi v naravo na varovanih območjih ali na območjih, ki so od varovanih območij oddaljena manj kot je največje območje daljinskega vpliva, določeno za posege v naravo v Prilogi 2 tega pravilnika. To so tudi plani, ki določajo vrsto, količino ali obseg rabe naravnih dobrin in se nanašajo na varovana območja.
(3)
Če iz obvestila o nameri izdelave plana iz 10. člena tega pravilnika niso razvidni podatki, ki omogočajo uporabo določbe prejšnjega odstavka in se plan nanaša na varovana območja, hkrati pa je tudi neposredna podlaga za izvedbene prostorske akte ali druge izvedbene plane ali dovoljenja za poseg v naravo in še ni bil potrjen v postopku celovite presoje vplivov na okolje, se tak plan obravnava kot plan, ki bi lahko imel pomemben vpliv na varovana območja.
6. člen
(plan, ki nima pomembnih vplivov na varovana območja)
Ne glede na določbe drugega odstavka prejšnjega člena plan, s katerim se določa namenska raba prostora, nima pomembnih vplivov na varovana območja, če:
1.
se namenska raba prostora določa zunaj prostora, ki je:
-
od varovanega območja oddaljen bolj kot je območje neposrednega vpliva načrtovanega posega v naravo in
-
od vsake notranje cone skupine vrst oziroma habitatnih tipov oddaljen bolj kot je območje daljinskega vpliva načrtovanega posega v naravo;
2.
določitev namenske rabe prostora seže v varovana območja, vendar le v del, ki
-
ni notranja cona skupine vrst oziroma habitatnih tipov, in
-
je zunaj območja neposrednega in daljinskega vpliva načrtovanega posega v naravo na notranje cone;
3.
določitev namenske rabe prostora seže v notranjo cono skupine vrst ali habitatnih tipov v obsegu, ki je skupaj z območjem neposrednega in daljinskega vpliva načrtovanega posega v naravo v območju zanemarljivega pomena.
7. člen
(plan, ki je neposredno povezan ali potreben za varstvo varovanega območja)
Plani, ki so neposredno povezani ali potrebni za varstvo varovanih območij so zlasti:
-
načrti upravljanja zavarovanih območij v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave;
-
plani trajnostnega gospodarjenja, oziroma upravljanja z naravnimi dobrinami, ki so potrebni za zagotavljanje ohranjanja ugodnega stanja habitatnih tipov in habitatov vrst na teh območjih in so opredeljeni s programom upravljanja Natura 2000 območij, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, če so namenjeni varstvu teh območij in ne vsebujejo posegov v naravo, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu s predpisi s področja varstva okolja.
8. člen
(ugotavljanje kumulativnih vplivov)
Pri določitvi planov, ki lahko pomembno vplivajo na varovana območja v povezavi z drugimi plani ali posegi v naravo zaradi kumulativnih vplivov, se upoštevajo vplivi vseh planov ali načrtovanih posegov v naravo, ki se nanašajo na varovana območja, in njihovo medsebojno učinkovanje, ki lahko bistveno vpliva na varovana območja.
9. člen
(odločitev o izvedbi presoje sprejemljivosti)
Odločitev, da je za plan treba izvesti presojo sprejemljivosti, se sprejme na podlagi rezultatov I. stopnje presoje in ob upoštevanju mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave, v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave (v nadaljnjem besedilu: organizacija).
10. člen
(vloga o nameri izdelave plana)
(1)
Postopek ugotavljanja vplivov plana se začne na podlagi obvestila o nameri izdelave plana (v nadaljnjem besedilu: vloga o nameri), ki jo poda pripravljavec plana v skladu s predpisi s področja varstva okolja, in mora imeti vsebine, določene v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2)
Če se pripravljajo prostorski akti, je treba dati vlogo o nameri pred sprejemom programa priprave, v skladu s predpisi s področja urejanja prostora, pri drugih planih pa v tisti fazi priprave plana, ko je že znanih dovolj podatkov, da je odločitev o uvedbi postopka presoje sprejemljivosti možna, vendar pred javno obravnavo.
(3)
Če se vloga o nameri nanaša na plane, s katerimi se določa namenska raba prostora, mora vsebovati prikaz območij z obstoječimi namenskimi rabami prostora in predvidenimi določitvami oziroma spremembami namenske rabe prostora ter kartografskim prikazom v merilu, ki je za to vrsto prostorskega akta določen v predpisih s področja urejanja prostora.
(4)
Pri planih, ki so neposredna podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja ali drugega dovoljenja za poseg v naravo, mora biti vlogi o nameri priložen kartografski prikaz najmanj v merilu 1: 10 000.
(5)
Če se vloga o nameri nanaša na plane, s katerimi se načrtuje raba naravnih dobrin, mora vsebovati zlasti prostorsko opredelitev, vrsto, količino, način in obseg rabe ter kartografski prikaz iz katerega je razvidno, da meje rabe praviloma sledijo mejam ločnic na karti najmanj v merilu 1:100 000.
11. člen
(mnenje organizacije)
(1)
Mnenje o uvedbi postopka presoje sprejemljivosti plana, ki ga poda organizacija, mora temeljiti na rezultatih I. stopnje presoje sprejemljivosti in mora ob upoštevanju obsega in natančnosti podatkov iz vloge o nameri vsebovati zlasti:
-
ugotovitve o obstoju primerov iz 5. do 8. člena tega pravilnika, ki morajo biti obrazložene,
-
stališče do uvedbe postopka presoje sprejemljivosti plana, ki mora biti obrazloženo.
(2)
Če je iz vloge o nameri razvidno, da se s planom načrtuje poseg v naravo, za katerega je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo presojo vplivov posegov na okolje ali poseg v naravo, za katerega je brez podrobnega preverjanja zaradi njegove velikosti ali značilnosti varovanega območja mogoče šteti, da so pomembni vplivi takega plana verjetni, mnenje organizacije iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, se pa organizacijo o uvedbi postopka obvesti.
12. člen
(vsebina poročila)
Pred sprejemom odločitve o uvedbi postopka presoje sprejemljivosti, se o ugotovitvah I. stopnje presoje sprejemljivosti pripravi poročilo, ki je sestavni del spisa o postopku, in mora vsebovati:
-
ime in kratek opis plana;
-
ime in lokacijo varovanega območja;
-
navedbo primerov iz 5. do 8. člena tega pravilnika z utemeljitvijo za njihovo uporabo;
-
opis vplivov plana na varovano območje,
-
seznam organizacij in organov, ki so sodelovali v presoji sprejemljivosti in njihova mnenja;
-
vire podatkov oziroma način njihove pridobitve in uporabljene metode.
2.1.2 Vsebina II. stopnje presoje sprejemljivosti – potrditev plana s sklepom
2.1.2.1 Podlage za odločanje
13. člen
(podlage za odločanje)
Presoja sprejemljivosti se na II. stopnji izvede na podlagi predloga plana, okoljskega poročila in revizije okoljskega poročila, ob upoštevanju mnenja organizacije in morebitnih drugih mnenj, stališč ali ocen strokovnih ali nevladnih organizacij ter s sodelovanjem javnosti.
14. člen
(vsebina plana)
Predlog plana mora biti pripravljen na podlagi usmeritev, izhodišč in pogojev, ki so bili dani z naravovarstvenimi smernicami, v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave.
15. člen
(vsebina okoljskega poročila)
(1)
Iz okoljskega poročila, ki mora biti pripravljen v skladu s predpisi s področja varstva okolja, mora biti razvidno, da so bili obravnavani vsi tisti elementi plana, ki lahko sami ali s kumulativnimi vplivi z drugimi plani ali posegi v naravo, pomembno vplivajo na varovana območja, zlasti pa morajo biti razvidne naslednje vsebine:
-
določitve namenske rabe prostora, njen obseg in usmeritve, razmestitve dejavnosti v prostoru ali prostorske usmeritve in prostorski obseg vseh načrtovanih posegov v naravo, navedenih v poglavjih I do XVIII Priloge 2 tega pravilnika;
-
predvideno obdobje izvajanja plana;
-
potrebe po naravnih virih;
-
predvidene emisije, odpadki in ravnanja z njimi;
-
morebitni kumulativni vplivi plana na varovana območja.
(2)
Obravnava elementov iz prejšnjega odstavka zajema njihovo opredelitev, opis in ovrednotenje vplivov glede na varovana območja, možnih alternativnih rešitev ter omilitvenih ukrepov ter mora biti v skladu z 19. do 25. členom tega pravilnika.
(3)
Iz okoljskega poročila mora biti tudi razvidno, kako je pripravljavec plana pri pripravi plana upošteval naravovarstvene smernice.
(4)
Podrobnejše vsebine okoljskega poročila so določene v Prilogi 8, ki je sestavni del tega pravilnika.
(5)
V okoljskem poročilu morajo biti vsebine iz prejšnjega odstavka navedene ločeno od drugih vsebin.
16. člen
(vsebina revizije okoljskega poročila)
(1)
Revizija okoljskega poročila mora vsebovati oceno kakovosti, ustreznosti in popolnosti okoljskega poročila, glede na zahteve prejšnjega člena.
(2)
Ocena iz prejšnjega odstavka mora temeljiti na naslednjih ugotovitvah:
-
da so bili ob pripravi plana in okoljskega poročila uporabljani podatki o varovanih območjih, v skladu z določbami tega pravilnika,
-
da so bili v okoljskem poročilu ugotovljeni vsi pričakovani vplivi plana na varovana območja, vključno s kumulativnimi vplivi, v skladu z določbami tega pravilnika;
-
da so bili ugotovljeni vplivi plana in njihovi učinki v okoljskem poročilu ovrednoteni v skladu z določbami tega pravilnika;
-
da so bile v primeru škodljivih vplivov planov v okoljskem poročilu preverjene in ovrednotene alternativne rešitve za doseganje ciljev plana,
-
da so bili v planu uporabljeni omilitveni ukrepi v okoljskem poročilu ovrednoteni v skladu z določbami tega pravilnika.
17. člen
(ugotovitve organizacije o ustreznosti in skladnosti okoljskega poročila in njegove revizije)
(1)
Organizacija preveri ustreznost okoljskega poročila in njegove revizije ter njuno skladnost z zahtevami iz 15. in 16. člena tega pravilnika.
(2)
Če organizacija ugotovi, da okoljsko poročilo ni pripravljeno v skladu z zahtevami iz 15. člena tega pravilnika, navede v pisnem mnenju dele okoljskega poročila, ki so neskladni in predlaga način uskladitve oziroma dopolnitve okoljskega poročila.
(3)
Če organizacija ugotovi, da revizija okoljskega poročila ni pripravljena v skladu z zahtevami iz 16. člena tega pravilnika, navede v pisnem mnenju dele revizije okoljskega poročila, ki so neskladni. Organizacija lahko tudi predlaga primeren način uskladitve revizije okoljskega poročila ali ponovno revizijo okoljskega poročila po drugem okoljskem izvedencu.
18. člen
(mnenje organizacije o sprejemljivosti vplivov predloga plana)
Na podlagi predloga plana, okoljskega poročila in revizije okoljskega poročila, pripravi organizacija mnenje o sprejemljivosti vplivov plana na varovana območja, v katerem:
1.
preveri:
-
če so bili ob pripravi plana in preverjanju njegovih rešitev v okoljskem poročilu uporabljeni podatki o varovanih območjih, v skladu z določbami tega pravilnika;
-
če so bili v primeru ugotovljenih škodljivih vplivov plana uporabljeni ustrezni omilitveni ukrepi, v skladu z določbami tega pravilnika;
-
ustreznost in popolnost ocen vplivov plana na varovana območja v okoljskem poročilu, v skladu z določbami tega pravilnika in njihovo sprejemljivost v planu in
2.
poda oceno o sprejemljivosti vplivov plana na varovana območja.
2.1.2.2 Ugotavljanje in presojanje vplivov plana
19. člen
(faze ocenjevanja vplivov plana)
(1)
Vpliv plana na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost se ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ocenjuje v dveh fazah:
-
v prvi fazi se ugotovi učinke plana na parametre stanja vrste oziroma habitatnega tipa ter stopnjo njihove pomembnosti;