na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
VSRS Sodba I Ips 44024/2018 - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - umor - umor na zahrbten način
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE
29.1.1998
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sklep II Ips 356/96
INTERNA OZNAKA
VS03525
SENAT, SODNIK
SIMILARDOCS
VDSS Sklep Psp 97/2019 ^^^ Sklep II Ips 797/94, II Ips 798/94 ^^^ VSM Sklep I Cp 653/2018
INSTITUT VSRS
zahteva za varstvo zakonitosti - delitev stvari v solastnini (etažna hiša) - dodelitev celotne stvari v izključno last enemu od solastnikov le z njegovim soglasjem - revizija - dopustnost revizije v postopku za delitev stvari in skupnega premoženja
PODROČJE VSRS
NEPRAVDNO PRAVO
IZREK
Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi ter se sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Revizija nasprotnih udeležencev pa se zavrže.
Revizija nasprotnih udeležencev pa se zavrže.
JEDRO
V tem primeru je sodišče prve stopnje na podlagi določila tretjega odstavka 122. člena ZNP celotno nepremičnino, ki je v naravi etažna hiša, dodelilo v izključno last nasprotnima udeležencema, ki sta solastnika vsak do 1/4, čeprav z dodelitvijo celotne nepremičnine nista soglašala, sodišče druge stopnje pa je tako odločitev potrdilo.
Taki odločitvi zahteva za varstvo zakonitosti tudi po presoji vrhovnega sodišča utemeljeno očita materialnopravno zmotnost.
Odločitvi nižjih sodišč sta materialnopravno zmotni zato, ker nista v skladu z uvodoma navedenimi načeli odločanja o delitvi solastnih stvari, predvsem pa nimata podlage v tretjem odstavku 122. člena ZNP. Namreč solastnik lahko postane izključni lastnik celotne stvari ali pa njenega večjega dela kot pa znaša vrednost njegovega solastninskega deleža le v primeru, če s tem soglaša (kar se utemeljeno zaključuje na podlagi dikcije zakona, ki zahteva izkazani večji interes solastnika do stvari). Taka delitev je namreč njegova pravica in ne dolžnost (kot dobesedno izvaja zahteva za varstvo zakonitosti). Drugačno stališče bi bilo tudi v nasprotju s temeljnimi načeli stvarnega prava (o pridobitvi stvari v last).
Taki odločitvi zahteva za varstvo zakonitosti tudi po presoji vrhovnega sodišča utemeljeno očita materialnopravno zmotnost.
Odločitvi nižjih sodišč sta materialnopravno zmotni zato, ker nista v skladu z uvodoma navedenimi načeli odločanja o delitvi solastnih stvari, predvsem pa nimata podlage v tretjem odstavku 122. člena ZNP. Namreč solastnik lahko postane izključni lastnik celotne stvari ali pa njenega večjega dela kot pa znaša vrednost njegovega solastninskega deleža le v primeru, če s tem soglaša (kar se utemeljeno zaključuje na podlagi dikcije zakona, ki zahteva izkazani večji interes solastnika do stvari). Taka delitev je namreč njegova pravica in ne dolžnost (kot dobesedno izvaja zahteva za varstvo zakonitosti). Drugačno stališče bi bilo tudi v nasprotju s temeljnimi načeli stvarnega prava (o pridobitvi stvari v last).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.