TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Namen zakonskega določila, da mora stečajni dolžnik obvestiti upravitelja o svojem premoženju, je, da je znano vse premoženje, iz katerega se nato lahko poplačajo upniki, za kar poskrbi upravitelj. Res je o tem premoženju dolžnik poročal šele, ko je upraviteljico nanj opozoril upnik, vendar pa ob dejstvu, da (vsaj zaenkrat kaže tako) to premoženje nima vrednosti, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da s tem upniki niso mogli biti oškodovani, družba pa niti ne posluje.

Dejstvo, da je dolžnik ustanovitelj Zavoda Z. ne predstavlja ovire za odpust obveznosti, vsekakor pa ne gre za izpodbojno dejanje v smislu 271. člena ZFPPIPP. Pri izpodbojnih dejanjih gre vsebinsko za preferiranje enega od upnikov, za to pa v tem primeru niti ne more iti. Kot navaja upraviteljica, to premoženje spada v stečajno maso. Vendar pa v stečajno maso spada le sam zavod oziroma ustanoviteljske pravice v njem, ne pa tudi premoženje, ki ga zavod ima. Oprema, surovine in mesni izdelki so del premoženja zavoda in ne stečajnega dolžnika, kar je izkazano z listinami, zato jih upraviteljica ne more in ne sme kar prodati kot stečajno maso v tem postopku. V stečajno maso bi ti predmeti, ki predstavljajo premoženje zavoda, lahko spadali le, če bi bil zavod likvidiran in bi njegovo premoženje pripadlo ustanovitelju, torej stečajnemu dolžniku.