TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija toženke se zavrne.

II. Reviziji tožeče stranke se delno ugodi:

- sodba sodišča druge stopnje se v III. in IV. točki izreka (t. j. glede odločitve o teku zakonskih zamudnih obresti) spremeni tako, da se sodba sodišča druge stopnje v III. in IV. točka izreka pravilno glasi:

„Pritožba toženke se (v celoti) zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.“;

- sodbi sodišč prve in druge stopnje se glede odločitve o zahtevku za nepremoženjsko škodo (delno II. točka izreka sodbe sodišča druge stopnje) in glede odločitve o stroških postopka (I. in V. točka izreka sodbe sodišča druge stopnje) razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ostalem delu (glede izpodbijane in nespremenjene odločitve o zahtevku za premoženjsko škodo) se pritožba tožeče stranke zavrne.

III. V ostalem delu se revizija tožeče stranke zavrne.

IV. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Tožnik je odškodninsko tožbo zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva vložil že 29. 12. 2003 na podlagi 26. člena Ustave v zvezi z odškodninskimi določbami ZOR. Poleg tega je za konkretni primer ugotovljeno, da do vložitve tožbe tožnikov zahtevek še ni bil zastaran. To pomeni, da za tu obravnavanega tožnika 12. člen ZPŠOIRSP, ki določa omejitev skupne višine denarne odškodnine, ne velja. To pa nadalje pomeni, da je treba tožnikovo odškodninsko tožbo obravnavati po splošnih pravilih obligacijskega (natančneje odškodninskega) prava, kot to določa prvi odstavek 11. člena v zvezi s prvim odstavkom 28. člena ZPŠOIRSP, s to razliko, da bo tožnikova višina denarne odškodnine odvisna izključno od obsega njemu nastale (premoženjske in/ali nepremoženjske) škode, ki ne bo omejena z maksimalnim zneskom denarne odškodnine.