Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 186/21, 94/22, 43/24 in 105/25)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 788/2026 DATUM OBJAVE: 29.5.2026

RS 788/2026

KOLP765 NPB0

Pogodbeni stranki:

1. kot predstavniki delodajalcev:

– Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij,

– Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za kmetijstvo, živilsko industrijo in gozdarstvo in

– Zadružna zveza Slovenije

in

2. kot predstavniki delojemalcev:

– Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije

na podlagi 68. člena Kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 186/21) sklepajo naslednji

Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 186/21, 94/22, 43/24 in 105/25)

1. člen

V 2. členu Kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 186/21, 94/22, 43/24 in 105/25; v nadaljnjem besedilu: KPKŽI) se črta šifra Standardne klasifikacije dejavnosti 81.300.

2. člen

11. člen KPKŽI se spremeni tako, da se glasi:

»11. člen
(Poskusno delo)

(1) Delavec in delodajalec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi, v pogodbi o zaposlitvi ali v aktu o sistemizaciji. Ocena o poskusnem delu mora biti delavcu vročena v pisni obliki.

(2) Trajanje poskusnega dela za posamezna delovna mesta lahko znaša:

– za dela I. do III. tarifnega razreda: največ 2 meseca,

– za dela IV. tarifnega razreda: največ 3 mesece,

– za dela V. tarifnega razreda: največ 4 mesece,

– za dela VI. do VIII. tarifnega razreda: največ 6 mesecev.

(3) Način spremljanja poskusnega dela in oblikovanje ocene mora biti dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi ali v kolektivni pogodbi.

(4) Trajanje poskusnega dela se določi s pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec lahko dogovorjeno poskusno delo med njegovim trajanjem predčasno skrajša, če oceni, da je delavec delo že uspešno opravil, kar se uredi z aneksom k pogodbi o zaposlitvi.

3. člen

Za 31. členom KPKŽI se doda nov 31.a člen (Pravica do odklopa), ki se glasi:

»31.a člen
(Pravica do odklopa)

(1) Delodajalci z namenom učinkovitega uresničevanja pravice delavcev do ločenosti poklicnega in zasebnega življenja priznavajo delavcem pravico, da v času izrabe počitka in v času upravičenih odsotnosti z dela niso dolžni biti delodajalcu na razpolago (pravica do odklopa). Delodajalec ne krši pravice do odklopa, če v času izrabe počitka in v času upravičenih odsotnosti z dela skuša stopiti v stik z delavcem v primerih, ko je ali bi lahko bil resneje ogrožen delovni proces ali bi lahko delodajalcu nastala premoženjska škoda.

(2) Delodajalci delavcem zagotavljajo pravico do odklopa z ustreznimi ukrepi, kot so na primer:

– ozaveščanje delavcev o pravici do odklopa;

– spodbujanje kulture, ki ceni ter spoštuje ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem;

– spodbujanje delavcev k uporabi elektronske pošte in podobnih oblik komuniciranja v službene namene na način, ki v najmanjši meri posega v čas izrabe počitka delavca in v čas njegovih upravičenih odsotnosti z dela;

– obveznost delavcev, da pred nastopom odsotnosti (letni dopust, bolniška odsotnost in podobno), ob zaključku zadnjega delovnega dneva pred odsotnostjo oziroma takoj, ko je to mogoče, aktivirajo samodejni odgovor na elektronski pošti o svoji odsotnosti z obvestilom, da se bodo na prejeto e-pošto odzvali ob vrnitvi, ter z navedbo alternativnega kontakta za nujne primere.

(3) Delavec, ki se v času uresničevanja pravice do odklopa ne odzove na prejeto pošto, klice in druge pozive delodajalca, ne sme trpeti škodljivih posledic s strani delodajalca.

(4) Pri posameznem delodajalcu se s kolektivno pogodbo oziroma s splošnim aktom delodajalca lahko opredeli drugačen ali dodaten nabor ukrepov za uresničevanje pravice do odklopa, pri čemer se mora upoštevati posebnosti in zahteve dejavnosti podjetja.

4. člen

V 46. členu KPKŽI se v drugem odstavku zadnja alineja spremeni tako, da se glasi:

»– sindikalnemu zaupniku sindikata podpisnika te kolektivne pogodbe v podjetju, da prejema za svoje delo 10 % dodatek, če zastopa manj kot 50 članov, in 20 % dodatek, če zastopa več kot 50 članov. Dodatek se izračuna iz najnižje osnovne plače za I. tarifni razred po tej kolektivni pogodbi.«.

Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

»(6) Delodajalec reprezentativnemu sindikatu pri delodajalcu, podpisniku te kolektivne pogodbe, zagotovi možnost izvedbe predstavitvenega seminarja o njegovem delovanju za novo zaposlene delavce najmanj enkrat letno, med delovnim časom, po predhodnem dogovoru z delodajalcem in ob upoštevanju potreb delovnega procesa, v trajanju največ dveh ur.«.

5. člen

50. člen KPKŽI se spremeni tako, da se glasi:

»50. člen
(Plača)

Plača je sestavljena iz:

– osnovne plače,

– dela plače za delovno uspešnost,

– plačila za poslovno uspešnost,

– dodatkov.«

6. člen

V naslovih in besedilu 53., 54., 55. ter 65. člena se izraz »plačilo za delovno uspešnost« v vseh sklonih in oblikah nadomesti z izrazom »del plače za delovno uspešnost« v ustreznem sklonu.

7. člen

60. člen KPKŽI se spremeni tako, da se glasi:

»Delavec je upravičen do dodatka za skupno delovno dobo ali dodatka za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu pod pogoji, določenimi v tem členu.

(A) Dodatek za skupno delovno dobo

(1) Delavec, ki ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na dan 30. 6. 2024, je upravičen do dodatka za vso skupno delovno dobo in sicer za vsako leto dopolnjene delovne dobe v naslednjih odstotkih od osnovne plače delavca:

– od 1. 1. 2025 do 31. 7.2026: 0,45 %;

– od 1. 8. 2026 do 31. 12.2027: 0,38 %;

– od 1. 1. 2028 do 31. 12.2028: 0,35 %;

– od 1. 1. 2029 dalje: 0,33 %.

(2) Delavcu, ki v letu 2025 dopolni najmanj 58 let, se dodatek za skupno delovno dobo obračuna za vsako leto dopolnjene delovne dobe v odstotku do katerega je bil upravičen decembra 2024.

(B) Dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu

Delavec, ki se je pri delodajalcu na novo zaposlil od vključno 1. 7. 2024 dalje, je za vsako leto dopolnjene delovne dobe pri tem delodajalcu upravičen do dodatka za delovno dobo v naslednjih odstotkih:

– od 1. 1. 2025 do 31. 7. 2026: 0,45 %;

– od 1. 8. 2026 do 31. 12. 2027: 0,38 %;

– od 1. 1. 2028 do 31. 12. 2028 0,35 %;

– od 1. 1. 2029 dalje: 0,33 %.«

8. člen

V KPKŽI se za 65. členom doda novo poglavje, ki se glasi:

»VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU«.

Za novim poglavjem se doda nov 65.a. člen, ki se glasi:

»65.a člen
(Varno delo na delovnih mestih na prostem v kmetijstvu)

(1) Delodajalec organizira in zagotavlja delovna mesta na prostem tako, da so delavcem zagotovljeni varnost, zdravje in ustrezna zaščita pred neugodnimi vremenskimi vplivi, v skladu z veljavno zakonodajo o varnosti in zdravju pri delu ter na podlagi ocene tveganja.

(2) Delodajalec zagotavlja, da so delavci seznanjeni s tveganji pri delu na prostem in z ukrepi za njihovo obvladovanje ter jih ustrezno usposablja za varno delo v takih pogojih.«.

9. člen

Spremeni se 1. člen Tarifne priloge h KPKŽI tako, da se ta na novo glasi:

»1. člen
(Najnižje osnovne plače)

Najnižje osnovne plače za posamezne tarifne razrede, za 174 ur, znašajo:


Tarifni razred
Mesečni znesek NOP za 174 ur v €
od 1. 1. 2025 do 31. 7. 2026 od 1. 8. 2026 do 31. 12. 2026 od 1. 1. 2027 do 31.12. 2027 od 1. 1. 2028 do 31. 12. 2028 od 1. 1. 2029 dalje
I. 1.104,83 1.189,07 1.216,42 1.267,67 1.377,32
II. 1.160,07 1.248,53 1.277,25 1.343,73 1.459,96
III. 1.218,07 1.310,95 1.341,10 1.437,79 1.562,16
IV. 1.278,98 1.442,05 1.475,22 1.552,81 1.687,13
V. 1.406,88 1.586,25 1.622,73 1.692,57 1.838,97
VI. 1.547,56 1.744,88 1.785,01 1.861,82 2.022,87
VII. 1.702,32 1.919,37 1.963,52 2.085,24 2.265,61
VIII. 1.872,55 2.111,30 2.159,86 2.356,33 2.560,14

10. člen

V 2. členu Tarifne priloge h KPKŽI se spremenijo točke 2a), 2b) in 2c).

Točka 2a) Prehrana med delom se spremeni tako, da se glasi:

»2a) Prehrana med delom

(1) Če delodajalec delavcu ne zagotovi prehrane med delom ali delavec organizirane prehrane iz utemeljenih razlogov ne more uživati, delavcu pripada povračilo stroška prehrane med delom za dan prisotnosti na delu v naslednji višini:

– do 31. 12. 2026: 7,00 €;

– od 1. 1. 2027 do 31.12.2027: 7,50 €;

– od 1. 1. 2028 dalje: 7,96 €.

(2) V primeru, da delo traja več kot 10 ur pripada delavcu za vsako uro nad 8 ur dela znesek v višini, ki ga za ta primer določa vsakokrat veljavna uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.«.

Točka 2b) Prevoz na delo in z dela se spremeni tako, da se glasi:

»2b) Prevoz na delo in z dela

(1) Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela znaša 100 % cene javnega prevoza.

(2) Če ni možnosti javnega prevoza, pripada delavcu povračilo stroška prevoza na delo in z dela med bivališčem in mestom opravljanja dela v višini:

– 0,19 € za vsak polni kilometer do 31. 12. 2026;

– 0,21 EUR za vsak polni kilometer od 1. 1. 2027 do 31.12.2027;

– od 1. 1. 2028 dalje v višini najvišjega zneska, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja v skladu z veljavno uredbo, vendar največ 0,22 EUR in ne manj kot 0,21 EUR za vsak polni kilometer.«.

Točka 2c) Službeno potovanje v Sloveniji se spremeni tako, da se glasi:

»2c) Službeno potovanje v Sloveniji

(1) Delavec je upravičen do povračila stroškov za službena potovanja v Sloveniji:

– če službeno potovanje traja nad 6-8 ur in se je potovanje začelo 2 uri pred začetkom delovnega časa ali končalo 2 uri po končanem delovnem času: 6,12 €,

– če službeno potovanje traja nad 8-12 ur v višini: 9,00 €,

– če službeno potovanje traja nad 12 ur v višini: 18,00 €.

(2) Če je delavcu na službeni poti zagotovljen posamezen obrok, se višina dnevnice, določene v prejšnjem odstavku, zniža v naslednjih deležih:

– za zagotovljen zajtrk za 15% (če službena pot traja 8-12 ur) oziroma 10% (če službena pot traja 12-24 ur)

– za zagotovljeno kosilo za 35 %,

– za zagotovljeno večerjo za 35 %.«.

(3) Delavec je upravičen do povračila dejansko nastalih stroškov prevoza na službenem potovanju, ki so dokazani z računi. V primeru, da delavec uporablja lastno prevozno sredstvo, je za vsak poln kilometer upravičen do povračila stroška v višini zgornjega zneska, določenega v uredbi.

11. člen

4. člen Tarifne priloge se spremeni tako, da se glasi:

»4. člen
(Letno usklajevanje zneskov)

(1) Pogodbeni stranki se z namenom letnega usklajevanja zneskov, določenih v Tarifni prilogi h KPKŽI, sestaneta vsako leto, najkasneje do konca meseca januarja.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se pogodbeni stranki, z namenom usklajevanja in določitve najnižjih osnovnih plač za leto 2030 in nadaljnja leta v povezavi z dodatkom za delovno dobo ter odpravnino ob upokojitvi, prvič sestaneta najkasneje do konca januarja 2029 s ciljem doseči nov dogovor do 30.06.2029.«.

12. člen

Vsa ostala določila KPKŽI ostanejo nespremenjena in v veljavi še naprej.

13. člen

Ta aneks začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije in se prične uporabljati s 1. 8. 2026.

Ljubljana, 12. maja 2026

EVA 2026-2330-0058

Predstavniki delojemalcev

Sindikat kmetijstva in živilske industrije
Slovenije
Jaka Šilak
predsednik

Predstavniki delodajalcev
Gospodarska zbornica Slovenije
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij
mag. Janez Rebec
predsednik UO

Združenje delodajalcev Slovenije
Sekcija za kmetijstvo, živilsko industrijo in
gozdarstvo
mag. Mateja Tišler
predsednica

Zadružna zveza Slovenije
Borut Florjančič
predsednik

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je izdalo potrdilo št. 02047-5/2005- 2611-47 z dne 21. 5. 2026 o vpisu tega aneksa v evidenco kolektivnih pogodb.