TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka in stranka z interesom sami trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem izdanim stranki z interesom ni odločeno o revidentovi pravici ali obveznosti, ki bi bila izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Vprašanji, ki ju revident navaja, nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je odgovor na vprašanji mogoč že z branjem besedila določb ZGO-1 oziroma določb ZUP.

Iz določb ZGO-1D (prvega odstavka 2. člena točke 5.5.2. in prvega odstavka 66. člena), (že na podlagi njihovega branja) izhaja jasen odgovor na revidentovo prvo vprašanje, in sicer: v postopku izdaje gradbenega dovoljenja upravni organ preveri samo, ali so pridobljena vsa predpisana soglasja, ker soglasja po svoji vsebini predstavljajo potrditev pristojnega soglasodajalca, da je projektna dokumentacija v skladu s predpisi iz njegove pristojnosti. Povedano drugače, upravni organ zakonitosti soglasij ne preverja, saj soglasodajalec, za področje za katero je pristojen, z izdajo soglasja potrjuje, da je projektna dokumentacija v skladu s predpisi s tega področja.

Splošen odgovor na revidentovo drugo vprašanje pa izhaja že iz same pravne narave soglasij v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Ta se (običajno) izdajo kot upravni akti, zato jih ni mogoče revidirati. Odpravijo, spremenijo ali razveljavijo se lahko samo na način in po postopku, kot ga določa ZUP, to je na podlagi pritožbe, kot rednega pravnega sredstva (229. člen do 259. člen ZUP) ali na podlagi izrednih pravnih sredstev (260. člen do 280. člen ZUP), če za posamezno področje, na katerega se soglasje nanaša, s posebnim zakonom to vprašanje ni drugače urejeno.