TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Po 13. členu ZDR-1 se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava. Po 46. členu OZ lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Ni vsaka zmota pravno upoštevna napaka volje, ki bi nalagala razveljavitev sporazuma. Da je zmota lahko upoštevna, mora biti ne le bistvena, ampak tudi opravičljiva. Za prevaro pa gre, če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, pri čemer ni potrebno, da je zmota bistvena (49. člen OZ). Ker v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o tožnikovi opravičljivi zmoti, tudi prevara, kot kvalificirana oblika zmote, ne pride v poštev. Prav tako ni šlo za nedopustno grožnjo, ki bi pri tožniku povzročila utemeljen strah, zaradi česar bi sklenil pogodbo. Strah se namreč šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega (45. člen OZ).

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pri tožniku ob podpisu sporazuma ni šlo za motnje zavesti, ki bi vplivale na sposobnost pravilnega razumevanja dogajanja.