Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2025-junij 2026 (DeUDIEU2526)

1211. Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2025-junij 2026 (DeUDIEU2526)

Na podlagi 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 - uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 - odl. US, 111/21, 58/23 in 35/24) in v zvezi z drugim odstavkom 5. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04, 43/10, 107/10 in 30/15) je Državni zbor na seji 25. aprila 2025 sprejel

D E K L A R A C I J O
o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2025-junij 2026 (DeUDIEU2526)

Ob zavedanju poslanstva in temeljnih ciljev Evropske unije ter vloge Republike Slovenije kot njene članice,

ob ponovni potrditvi zavezanosti skupnim vrednotam in ciljem, kot so opredeljeni v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,

v želji po odločnem uveljavljanju ciljev Republike Slovenije v institucijah Evropske unije, še zlasti v Svetu EU,

ob upoštevanju Strateške agende EU za obdobje 2024-2029, Političnih usmeritev naslednje Evropske komisije 2024-2029 »Evropa pred izbiro« ter Deklaracije Državnega zbora ob 20. obletnici članstva Republike Slovenije v EU »Doma v Evropi«,

Državni zbor s to deklaracijo sprejema temeljne politične usmeritve glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Republika Slovenija srečevala pri nadaljnjem odločanju v postopkih sprejemanja posameznih zakonodajnih aktov in drugih dokumentov EU v obdobju januar 2025-junij 2026, ter se v okviru svojih pristojnosti pridružuje skupnim prizadevanjem pri izvajanju te deklaracije.

Načrtovanje novih političnih usmeritev za delovanje Slovenije v okviru Evropske unije se dogaja v razmerah geopolitične negotovosti, ki neposredno vpliva na EU. Prihaja do velikih premikov v svetovni ureditvi ter družbenih in tehnoloških sprememb, ki razmerja med globalnimi akterji postavljajo na novo. Nadaljuje se vojna v Ukrajini, ki spodkopava težko pridobljeni mir in stabilnost v Evropi ter uničuje življenja generacij; vojna v Gazi in konflikt na Bližnjem vzhodu povzročata najhujšo humanitarno krizo na pragu Evrope in povečujeta tveganje regionalnega prelivanja.

Evropska unija in z njo Slovenija se soočata s posledicami podnebnih in demografskih sprememb ter priložnostmi zelenega prehoda in digitalne preobrazbe, ki močno vplivajo na življenja ljudi, konkurenčnost evropskega gospodarstva in položaj Evropske unije v svetu. Vse to v času, ko EU išče rešitve za inovacijski zaostanek za ZDA in Kitajsko, krepitev svoje obrambne pripravljenosti in zmogljivosti, učinkovitejše procese upravljanja migracij, pa tudi vprašanje večje strateške avtonomije in suverenosti.

Postalo je jasno, da se Evropska unija ne bo mogla več v takšni meri kot doslej zanašati na tretje države za zagotavljanje varnosti in na neoviran dostop do glavnih izvoznih trgov, kritičnih surovin ter tehnologij. Povečanje strateške avtonomije Evropske unije je postalo pomembno bolj kot kadarkoli v zadnjih desetletjih - treba je zmanjšati odvisnost od tretjih držav, nadoknaditi zaostanek za vodilnimi gospodarstvi, še zlasti na področju naprednih tehnologij, in obenem ohraniti dosežke evropskega povezovanja, evropski socialni model in visoko kakovost življenja in dela v Evropski uniji. Tega ne bo mogoče uresničiti z obstoječimi vzorci delovanja EU. Potrebujemo dejavnejši pristop EU do reševanja ključnih izzivov - Evropa se mora postaviti na svoje noge.

Slovenija se bo zato prednostno posvetila ukrepom, ki bodo prispevali h konkurenčnosti evropskega gospodarstva, temelječega na povečanih investicijah v raziskave in inovacije, k poglabljanju štirih svoboščin enotnega trga in h krepitvi položaja evropske industrije v času zelenega prehoda, digitalne revolucije in zaostrenih razmer na globalnih trgih. Pomembno bo okrepiti prizadevanja za energijo po dostopnih cenah. Tudi visoka kakovost okolja za bivanje in delo je velika konkurenčna prednost Evropske unije, zato se Slovenija zavzema za ohranjanje ambicioznosti tako na področju boja proti podnebnim spremembam in pri varovanju biotske raznovrstnosti kot tudi pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic - zeleni prehod mora biti pravičen in ne sme nikogar zapostavljati.

Pri delovanju v Evropski uniji je za Slovenijo še naprej prednostna naloga zagotavljanje varnosti v zaostrenih mednarodnih razmerah - v tem pogledu bodo ključni krepitev obrambne pripravljenosti, zmogljivosti in odpornosti EU, učinkovito upravljanje zunanjih meja EU s ciljem dobrega delovanja schengenskega prostora ter učinkovitejši in bolj trajnostni procesi upravljanja migracij. Zavzemala se bo za dejavnejšo vlogo Evropske unije v svetu. Sloveniji je tudi kot nestalni članici Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: OZN) v interesu, da se Evropska unija proaktivno vključuje v prizadevanja za doseganje trajnega in pravičnega miru v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Tako Slovenija kot Evropska unija morata ostati odločni zagovornici multilateralizma in svetovnega reda, ki temelji na pravilih in Ustanovni listini OZN. Slovenija bo leta 2025 predsedovala skupini sredozemskih članic EU MED9, tako da bo v okviru delovanja v institucijah EU posebno pozornost namenila Sredozemlju.

Omenjeni izzivi v veliki meri določajo ključne prednostne naloge EU in s tem tudi Slovenije v novem institucionalnem ciklu. Slovenija se zato zavzema, da Evropska unija v naslednjem obdobju naredi prve korake v smeri učinkovitejšega odločanja, modernizacije politik, pa tudi prenovljenega skupnega proračuna in drugih oblik financiranja, s katerimi se bo uspešneje prilagodila spremenjenim razmeram v svetu in hkrati pripravila na morebitno širitev, ki za Slovenijo ostaja ena izmed najpomembnejših prioritet. Okrepljen proračun EU bo moral poskrbeti, da se zagotovijo zadostna sredstva za financiranje prihodnje širitve in novih prioritet EU, ob ohranjanju pomembne vloge kohezijske politike in skupne kmetijske politike tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru.

V razmerah svetovnega gospodarstva, ko se v mednarodni trgovini ponovno postavljajo ovire in ko države tekmujejo med seboj za kritične surovine in tehnološko prevlado, je povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva nujno za ohranjanje blaginje državljanov EU. Za Slovenijo kot izvozno usmerjeno gospodarstvo je krepitev globalne konkurenčnosti EU v prihodnjem zakonodajnem ciklu še posebej pomembna, zato bo odločno podprla ukrepe glede poglabljanja enotnega trga, raziskav in inovacij, razogljičenja gospodarstva in zmanjšanja odvisnosti, ki sta jih izpostavila Enrico Letta in Mario Draghi v svojih poročilih o prihodnosti enotnega trga oziroma evropske konkurenčnosti¹.

EU mora nadaljevati z ukrepanjem za zagotavljanje gospodarske varnosti, ki je pomemben vidik globalne konkurenčnosti, ter za zmanjševanje odvisnosti EU, predvsem na strateških področjih, ki so bila identificirana doslej in kjer so bili že sprejeti nekateri ukrepi na ravni EU (polprevodniki, kritične surovine, neto ničelne industrije, kritična zdravila). V zvezi s tem je zelo pomembna vzpostavitev platforme za strateške tehnologije za Evropo (STEP) za podporo industriji in spodbujanje strateških naložb v ključne tehnologije v Evropi. Za učinkovito podporo tehnologijam STEP je potrebna tudi prilagoditev pravil državnih pomoči. Poleg krepitve domačih zmogljivosti pridobivanja, procesiranja in recikliranja kritičnih surovin je za EU zelo pomembno, da nadaljuje z ukrepi za diverzifikacijo oskrbe. Pri tem Slovenija kot enega pomembnejših korakov izpostavlja sklepanje strateških partnerstev s tretjimi državami.

Trgovinska politika ima pomembno vlogo pri krepitvi zunanje konkurenčnosti in diverzifikaciji dobavnih poti, vključno z zmanjšanjem odvisnosti gospodarstva EU, saj sta za doseganje tega cilja potrebna dostop do surovin in energije ter prizadevanje za enake konkurenčne pogoje. Evropska komisija bo delovala v smeri spodbujanja gospodarske varnosti in »gospodarske državotvornosti« EU, kar pomeni usklajene ukrepe različnih politik EU, podprte s finančnimi instrumenti in strateškim razmišljanjem za uveljavljanje interesov EU na svetovnem prizorišču. Slovenija podpira spodbujanje globalne konkurenčnosti EU ter odprte, ambiciozne, pravične in na pravilih temelječe mednarodne trgovine z osrednjo vlogo Svetovne trgovinske organizacije. Strinja se, da je v trenutnih razmerah potreben bolj pragmatičen pristop v sodelovanju s tretjimi državami, vendar brez poseganja v dobro delujoč večstranski trgovinski sistem, standarde EU, posebno obravnavo malih in srednje velikih podjetij, trajnostni razvoj ter ob upoštevanju sodb Sodišča EU. Slovenija podpira vodilno vlogo EU pri prizadevanjih za reformo Svetovne trgovinske organizacije. Poudarja pomen sodelovanja s podobno mislečimi državami in podpira diverzifikacijo trgovinskih odnosov. Naklonjena je krepitvi mreže trgovinskih in sektorskih sporazumov med EU in tretjimi državami ter ukrepom, ki so usklajeni na ravni EU, temeljijo na podatkih, upoštevajo mednarodne zaveze EU kot tudi interese deležnikov.

Za ohranjanje konkurenčnosti EU na globalnem trgu so potrebne obsežne dodatne investicije, zlasti na področju zelenega in digitalnega prehoda. Po prenehanju izjemnih okoliščin, ki so v preteklih štirih letih omogočale odstop od fiskalnih pravil, bo treba skrbneje določati prioritete znotraj nacionalnih proračunov, ob velikih investicijskih potrebah za reševanje nujnih izzivov pa okrepiti tudi javno-zasebno partnerstvo in spodbuditi zasebne naložbe. Slovenija zato podpira nadaljnje poglabljanje kapitalskih trgov EU za vzpostavitev učinkovite unije kapitalskih trgov, s čimer bi se okrepile možnosti financiranja, zlasti za mala in srednje velika podjetja, ter naložbe zasebnega kapitala zlasti v evropska podjetja in projekte s področja naprednih tehnologij za zeleni in digitalni prehod. Pri tem si bo prizadevala, da prihodnji ukrepi ne bodo koristili le večjim finančnim centrom, temveč tudi kapitalskim trgom manjših gospodarstev. Posebno pozornost bo treba nameniti zaščiti malih vlagateljev ter krepitvi finančne pismenosti. Ukrepi tudi ne smejo prinesti prevelikih administrativnih bremen za male države. Slovenija zagovarja ustrezen pristop k politiki konkurence, enake konkurenčne pogoje in ustrezen nadzor nad državnimi pomočmi, ki so ključen instrument spodbujanja učinkovitih industrijskih politik v EU. Ob tem pa je potrebno tudi usklajeno delovanje na ravni EU za podporo strateškim sektorjem. To vključuje krepitev, poenostavitev in boljšo dostopnost instrumenta Pomembnih projektov skupnega evropskega interesa (IPCEI) ter večji poudarek na raziskavah in inovacijah pa tudi odpornosti.

Slovenija se zavzema za nov zagon enotnega trga EU, zlasti na področju storitev in v sektorjih, kot so energetika, okoljske tehnologije, obramba, finance, elektronske komunikacije in digitalni sektor. Še naprej si bo prizadevala za poglabljanje enotnega trga EU, ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev in podjetjem prijaznega poslovnega okolja, kar je prvi pogoj za obstoj in rast podjetij v EU. Zato se bo osredotočila na odpravo ovir na trgu, predvsem na področju storitev. Podpirala bo odpravljanje administrativnih in regulatornih ovir, kar bo podjetjem, zlasti malim in srednje velikim, pomagalo čim bolje izkoristiti prednosti enotnega trga EU. V zakonodajnem kontekstu poudarja pomen harmonizacije, medsebojnega priznavanja in doslednega izvajanja že obstoječe zakonodaje na področju notranjega trga. Tudi pri pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah si bo prizadevala za poenostavitev pravnih okvirov, pohitritev sodnih postopkov ter izboljšanje dostopa do pravnih informacij in pravnih sredstev v EU, kar bo pomembno prispevalo k povečevanju konkurenčnosti. Slovenija zagovarja tudi vzpostavitev t. i. pete svoboščine v EU - prostega pretoka raziskovalcev, znanja in tehnologije.

EU potrebuje ambicioznejšo ter bolj proaktivno in v prihodnost usmerjeno industrijsko politiko, ki bo v sodelovanju z ostalimi področji politik prispevala k okrepitvi globalne konkurenčnosti evropske industrije in odpornosti gospodarstva EU na dolgi rok. Slovenija pri svojem delovanju v institucijah EU poudarja, da je za to nujno okrepiti evropsko industrijsko bazo, se osredotočiti na razvoj naprednih tehnologij in sektorje strateškega pomena za EU ter okrepiti prizadevanja za zmanjšanje odvisnosti od tretjih proizvajalcev in dobaviteljev. Posebno pozornost potrebujejo strateški sektorji, kot so zdravstvo in farmacija, biotehnologije, zelene in digitalne tehnologije, vesoljska in avtomobilska industrija.

Ukrepi na področju podnebnih sprememb morajo po mnenju Slovenije iti z roko v roki s krepitvijo evropske konkurenčnosti. Tako glede izvajanja dogovorjenih ukrepov kot nujnega zmanjšanja inovacijskega zaostanka in odvisnosti od tretjih držav. Zato je za Slovenijo zelo pomembna načrtovana vzpostavitev novega čistega evropskega industrijskega dogovora, ki bo usmeril investicije v čiste tehnologije in energetsko infrastrukturo ter obnovljive vire energije, s čimer bi se zmanjšala odvisnost ter zagotovila večja varnost pred cenovnimi šoki na trgu fosilnih goriv.

V prehodu na podnebno nevtralnost bo za dosego podnebnih ciljev ključnega pomena tudi uvajanje načel krožnega gospodarstva. Slovenija podpira ukrepe za pospešitev prehoda v krožno gospodarstvo, ki bodo prispevali k zmanjšanju odvisnosti od svetovnih dobavnih verig, zelenemu prehodu in podnebni nevtralnosti EU do leta 2050. Za Slovenijo je bistveno, da EU ohrani vodilno vlogo pri uresničevanju prehoda v krožno gospodarstvo tudi na globalni ravni, vključno s prizadevanji za dosego globalnega sporazuma za zaustavitev onesnaževanja s plastiko.

Slovenija si bo prizadevala za takšne energetske politike Evropske unije, ki hkrati uresničujejo konkurenčnost evropskega gospodarstva, okoljevarstvene cilje ter družbeno pravičnost. Pri tem so ključnega pomena večja vlaganja EU v čezmejne energetske povezave. Spodbujala bo uvajanje t. i. čistih tehnologij, kar bo okrepilo zanesljivost oskrbe in zmanjšalo odvisnost od tretjih držav. Za stabilnost delovanja električnih omrežij bo vzpodbujala uvajanje hranilnikov električne energije in drugih tehnoloških rešitev za kompenzacijo dnevnih in sezonskih nihanj obsega električne energije iz obnovljivih virov energije. Zahteven izziv za dosego razogljičenja je visok delež prometnega sektorja v bruto končni porabi energije, pri čemer je treba upoštevati tranzitni značaj Slovenije. Slovenija si bo prizadevala za posodobitev obdavčitve energentov s ciljem opuščanja ugodnejše davčne obravnave fosilnih virov energije in vzpostavitev davčnega okolja, ki bo podpiralo podnebne cilje. Slovenija bo svojo energetsko oskrbo še naprej opirala tudi na jedrsko energijo, kar lahko ob hkratni uporabi obnovljivih virov energije ključno prispeva k učinkovitosti zelenega prehoda in obenem robustnosti elektroenergetskega sistema. Slovenija podpira večji poudarek na skupnem nastopanju držav članic na globalnem trgu energentov. Podpira tudi razpravo v zvezi s sistemom določanja cen in meni, da bi bil potreben močnejši nadzor na trgu, predvsem glede čezmejne dimenzije. Prav tako se pridružuje pozivom k boljšemu regijskemu upravljanju in načrtovanju.

V okviru trajnostne mobilnosti bo Slovenija izvajala prenovljene standarde Vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), sledila trendom modernizacije železniškega omrežja in izboljšavam čezmejne prometne povezljivosti s sosednjimi državami. Vodilo pri tem bo ozelenitev prometa, uporaba alternativnih goriv s poudarkom na tehnološki nevtralnosti ter vzpostavitev trajnostne prometne odpornosti.

Slovenija se bo zavzemala za dokončanje enotnega digitalnega trga EU, saj ocenjuje, da so na ravni EU nujno potrebne naložbe v hitri internet, 5G in umetno inteligenco, podatkovno gospodarstvo, strategije za polprevodnike in digitalna znanja ter kvantne računalnike, potrebni pa sta tudi oživitev elektronske industrije in krepitev suverenosti na področju informacijskih tehnologij. Treba je premostiti razlike v uporabi umetne inteligence in uvajanju optičnih omrežij v državah članicah, k temu pa bodo pomemben delež prispevali nacionalni načrti. Strateški pomen za znanstveno in industrijsko konkurenčnost EU bodo imele naslednja generacija umetne inteligence in kvantne tehnologije. Ker si Slovenija prizadeva za ohranjanje okolja in doseganje ciljev trajnostnega razvoja, podpira razvoj digitalnih tehnologij z nizko porabo energije.Pomembno je omogočiti učinkovite javne storitve in digitalizacijo javnih uprav, zlasti zagotavljanje elektronskih identitet, da bodo državljani in podjetja lažje opravili vse formalnosti na enotnem digitalnem trgu. Slovenija bo podpirala digitalno preobrazbo, osredotočeno na dobrobit ljudi, ter oblikovanje varnega digitalnega prostora, kjer bodo zaščitene evropske vrednote in temeljne človekove pravice.

Za spodbujanje gospodarske rasti, družbenega napredka in globalne konkurenčnosti je bistvenega pomena vloga raziskav, inovacij in izobraževanja. Zato se bo Slovenija zavzemala za okrepitev prizadevanj EU za vzpostavitev delujočega inovacijskega ekosistema, tudi preko Evropskega inovacijskega sveta kot razširjenega Evropskega raziskovalnega sveta ter evropskega raziskovalnega prostora (ERA). Spodbujala bo intenzivnejši razmislek o oblikovanju posebnega zakonodajnega okvira na ravni EU za raziskovalce, ki bi prispeval k uresničevanju pete svoboščine. Slovenija je zavezana doseganju skupnih naložb EU v raziskave in razvoj na ravni 3 % BDP.

Slovenija bo tudi v prihodnje podpirala nadaljnje usklajevanje vesoljske zakonodaje EU in zagovarjala potrebo po združeni uporabi evropskih zmogljivosti, talentov in sredstev, tudi tehnologij za dvojno rabo. Ločnica med gospodarstvom in varnostjo je vedno tanjša, zato se želi Slovenija s svojo obetavno vesoljsko industrijo, zagonskimi podjetji, malimi in srednje velikimi podjetji, raziskavami in inovacijami proaktivno vključiti v reševanje teh izzivov, ki so odlična priložnost za razvoj novih izdelkov, novih rešitev in novih industrij.

Slovenija vidi možnost krepitve prizadevanj za uresničitev evropskega izobraževalnega prostora (EEA) v izboljšanju zavezništev evropskih univerz. S pomočjo te pobude se lahko tesneje povežeta evropski raziskovalni prostor ter evropski visokošolski prostor (EHEA). Slovenija podpira prizadevanja za uvedbo evropske oznake za skupne študijske programe ter preučitev možnosti za uvedbo skupnih evropskih diplom kot nove vrste diplome na vseh ravneh visokošolskega izobraževanja, saj lahko to pripomore k več skupnim študijskim programom, več transnacionalnega izobraževanja ter mobilnosti študentov in visokošolskih učiteljev, kar bo krepilo tudi konkurenčnost Slovenije in EU.

Ker so zaradi pomanjkanja delovne sile spretnosti v središču prizadevanj EU, bo Slovenija še naprej krepila vlogo izobraževanja in usposabljanja tudi v pobudah, kot so evropski izobraževalni prostor, evropski program spretnosti, akcijski načrt za digitalno izobraževanje in evropski program za izobraževanje odraslih. Slovenija poudarja tudi pomen digitalnih kompetenc, spretnosti in vseživljenjskega učenja ter si prizadeva za povečanje učne mobilnosti v Evropi na vseh področjih vseživljenjskega učenja, vključno s področjem mladih in športa, zlasti preko programov Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote.