TFL Vsebine / TFLGlasnik

Kot eno izmed form evtanazije označuje medicinsko pomoč pri smrti – pomoč pri samomoru oziroma asistirani samomor⁵. Gre za to, da druga oseba, ponavadi je to zdravnik, pomaga bolni osebi iz koristoljubja storiti samomor brez kakršnekoli zunanje pomoči (priskrbi ji smrtonosne pripomočke, ki si jih oseba aplicira popolnoma sama in na ta način prostovoljno konča svoje življenje).⁶ Največkrat se ta oblika prostovoljnega končanja življenja, poleg evtanazije, pojavlja v zvezi z nevrološkimi boleznimi, kot so demenca, bolezen motoričnih nevronov, multipla skleroza in Parkinsonova bolezen. Oseba, ki sodeluje pri samomoru drugega, se kaznuje z denarno kaznijo ali petletno zaporno kaznijo.⁷ V primeru, da je ni mogoče obtožiti (dokaže svojo utiliteto), se je ne kaznuje. Neprofitne organizacije, kot je Exit v Švici in druge, priskočijo na pomoč ljudem, v okviru zakona, ki želijo tako izgubiti življenje.⁸

Poleg nje poznamo še aktivno in pasivno obliko evtanazije. Aktivna evtanazija je usmrtitev pacienta z vbrizgavanjem smrtonosnega odmerka zdravila. Včasih jo imenujemo agresivna evtanazija.⁹ Pasivna evtanazija pa pomeni, da zdravstveno osebje opusti ali prekine ukrepe za podaljšanje življenja na smrt obsojenega bolnika (npr. oživljanje ali odklopitev aparatov, ki ga ohranjajo pri življenju, npr. ventilator), tako da mu v primerih borbe za življenje ne pomaga.¹⁰ Posebnih zakonskih določb, ki bi urejale pasivno evtanazijo, ni, čeprav velja za dovoljeno. Tudi tukaj se njena perspektiva odraža v smernicah SAMS (Švicarska akademija medicinskih znanosti).¹¹ Poznamo tudi posredno in neposredno obliko evtanazije. Za slednjo gre, ko zdravstveno osebje pacientu, z namenom skrajšanja njegovega življenja, injicira smrtonosen odmerek in tako neposredno povzroči njegovo smrt.¹² Trenutno je taka oblika evtanazije kazensko preganjana kot umor ali umor iz usmiljenja na zahtevo.¹³ Pri posredni aktivni evtanaziji pa zdravniški personal pri obolelih uporablja sredstva za lajšanje trpljenja (npr. morfij), ki imajo lahko sekundarni učinek skrajševanja življenja. Pri taki obliki evtanazije je pričakovano, da smrt nastopi nekoliko prej, kot bi sicer. Čeprav ni izrecno zajeta v kazenskem zakoniku, se taka vrsta evtanazije na splošno šteje za dopustno. Ta perspektiva se odraža tudi v smernicah SAMS.¹⁴ Zadnja v sklopu vrst evtanazije je paliativna oskrba, ki na smrt bolnim občutno izboljša kakovost življenja in jim tako pomaga premostiti željo po smrti.¹⁵ Pri nas to dejavnost izvaja društvo Hospic.

Zlorabe v evtanazijski dejavnosti

Najverč zlorab se pojavlja prav pri asistiranem samomoru. Težko je namreč določiti, v kakšnih psihičnih stanjih se lahko bolniku dovoli končati svoje življenje in kdaj duševno zdravje razglasiti za neozdravljivo, kar so pred nekaj časa diagnosticirali 28-letni Nizozemki Zorayi ter Beek, ki trpi zaradi depresije, avtizma in motnje osebnosti. Kljub telesnemu zdravju je njeno duševno stanje tako hudo, da se je odločila za možnost prostovoljnega končanja življenja, po tem, ko ji je psihiater povedal, da se njeno stanje ne bo več izboljšalo.¹⁶ V podobni situaciji se je pred njo znašla 34-letna Jolanda Fun, prav tako Nizozemka, ki ima diagnozo depresije diagnosticirano od svojega 22. leta starosti in je vlogo za evtanazijo vložila pred dvema letoma, poseg pa je imela predviden 25. aprila letos, vendar ni znano, ali je bil dejansko tudi izveden.¹⁷

Težavo pomeni tudi evtanazijski mobing, ko so starejši in bolni ljudje številnim svojcem v breme, kar jim slednji velikokrat tudi odkrito pokažejo v obliki groženj, psihičnih manipulacij ali celo fizične prisile. Starost je bolezen in občutek krivde, ki se pogosto pojavi ob pretvezi, da gre za usmiljeno smrt ali lažno empatijo, pri teh ljudeh samo pospeši odločilen korak do sprejetja odločitve o evtanaziji.¹⁸

V državah, kjer je evtanazija uzakonjena, pa naletimo na številne zlorabe s strani medicinskega in še pred uzakonitvijo nemedicinskega osebja, iz različnih vzrokov, npr. na Nizozemskem in v Švici, kjer je možnih načinov izvedbe tega posega največ. Med njimi je najnovejša 3D-kapsula Sarco, pri kateri posameznik sam določi trenutek svoje smrti s pritiskom na gumb. Nasprotniki ta postopek označujejo za »samomorilski turizem«.¹⁹

Položaj ugovora vesti v evtanazijski dejavnosti

Evtanazija je še eno etično vprašanje, povezano z odločanjem o koncu življenja, ki sproža številne boleče moralne dileme – ali in kdaj pravilno končati življenje neozdravljivo bolnega bolnika, ki doživlja hude bolečine in trpljenje? V kakšnih okoliščinah je evtanazija lahko upravičena, če sploh? Ali obstaja moralna razlika med tem, da nekoga ubiješ, in tem, da ga pustiš umirati v mukah? Kot medicinska pomoč pri samomoru je v mnogih državah sprejeta in se jo uporablja, npr. v Španiji in Švici,²⁰ medtem ko Nemčija in Švedska dovoljujeta pasivno evtanazijo, prav tako Nizozemska, ki poleg tega dopušča še aktivno evtanazijo.²¹ Kljub temu na Zdravniški zbornici Slovenije vidijo številne pomanjkljivosti tega posega in pozivajo k nadaljnji razpravi.²²

V Sloveniji trenutno stremimo k širši razpravi o tem, ali naj uvedemo pomoč pri samomoru kot eno izmed oblik evtanazije ali ne.²³ Mnogi zdravniki te vloge ne morejo sprejeti. Dolgo časa so zapostavljali obdobje umiranja, saj je bila glavna naloga medicine zgolj, kako bolezen pozdraviti.²⁴ Opozorili so, da so za časa svojega službovanja spletli dobre vezi s svojimi pacienti in pri tem niso naleteli niti na enega, ki bi jih prosil, naj mu pomagajo končati svoje življenje.²⁵ Pri tem prof. dr. Brecelj bolj kot pomanjkanje evtanazijskih postopkov v Sloveniji izpostavlja problematiko usihanja števila družinskih zdravnikov, kajti 130.000 državljanov je trenutno brez svojega zdravnika. Poziva k prednostni ureditvi tega problema, nato k ureditvi paliative in morda v prihodnje tudi pomoči pri samomoru kot vrste evtanazije.²⁶ Zdravniki so leta 2022 množično nasprotovali predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki ga je v mesecu maju istega leta predstavilo društvo Srebrna nit, ki je s 5000 podpisi v parlament tudi vložilo njegov predlog. Le-ta se je v glavnem zavzemal za dostojno starost, poklicno dolžnost zdravnikov pri končanju življenja svojih bolnikov in dostojanstveno smrt, ki temelji na dobro informirani odločitvi pacienta. ²⁷ Njegovi podporniki so ga zagovarjali z argumenti, da se zdravniki kljub temu, da prostovoljno končanje življenja ni medicinska odločitev, vsakodnevno srečujejo s trpljenjem, boleznimi in smrtjo, tako da morajo imeti na tem področju že kar nekaj izkušenj.²⁸ Vse to moramo upoštevati, ko se sine ira et studio ukvarjamo z vprašanjem pomoči pri končanju življenja.²⁹

Ta predlog zakona o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je bil še najbližje španski zakonodaji, saj pozna oba postopka (po formalnosti, rokih in pogojih),³⁰ vendar so ga julija letos z odložilnim vetom zavrnili,³¹ zato je o njegovi usodi odločalo še ljudstvo na zakonodajnem referendumu o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki je potekal 23. novembra 2025. Nasprotniki so na njem zbrali dovolj glasov, da bo zakon zavrnjen, saj je proti glasovalo približno 53,4 odstotka volivcev oziroma več kot 369.000 volilnih upravičencev. S tem je bil dosežen tudi zavrnitveni kvorum, izidi pa so še neuradni.³² Kljub temu zdravniška stroka podpira ureditev področja paliativne oskrbe v naši državi.³³

Temeljna vrednota, ki bi nadvladala nedotakljivost človeškega življenja, je človekovo dostojanstvo. V našem primeru je to uzakonitev asistiranega samomora. ³⁴ Lahko rečemo, da naš predlog zakona ni preveč dober, saj postopke usmrtitve predstavlja kot pravico, in ne kot možnost. Prav tako mu manjkata primerljiva pravna analiza in širša družbenopravna razprava. Hkrati bi bilo treba uravnotežiti vrednote, kot so vrednost življenja, možnost odločanja o sebi in nedotakljivost človeškega življenja, z namenom pridobitve družbeno in pravno usklajene rešitve.

Dolgo časa je dilemo pri predlogu ZPPKŽ sprožal abstrakten in neoperativen izraz »končanje življenja«, ki v praksi sicer ne pomeni veliko, kajti treba se je odločiti, ali bomo govorili o asisitiranem samomoru ali aktivni evtanaziji. Kasneje so se predlagatelji usmerili k uzakonitvi prve oblike postopka. Vsekakor so pred tem izvajalcu evtanazijske dejavnosti puščali subjektivno izbiro, kar pa bi pomenilo preveliko breme in posledično sodne zaplete.³⁵

Potrebna bi bila dopolnitev dikcije zakonskega predloga o pogojih za odločitev glede evtanazijskega postopka (trenutno sta to izražena volja in zmožnost presoje), še posebej v primerih dementnih bolnikov, ki se pogosteje odločajo za asistirani samomor. Uzakonitev le-tega so do pred kratkim podpirali tudi slovenski predlagatelji ZPPKŽ, in sicer v smislu, da bi se dementno oboleli pacienti lahko še pred nastopom in razvojem bolezni vnaprej izrazili glede posega, ali pa bi odločitev predali svojemu zastopniku.³⁶

Primerjalnopravna ureditev – Švica in Nizozemska

Švica kot rimsko-germanska pravna skupina, kjer najdemo mešane vplive zahodne (s Code Civile) in srednjeevropske (z BGB) podskupine, ima civilnopravni sistem. Švicarski zakoniki so bili pisani enostavno in razumljivo, kot recimo v Franciji, sprejet ali napisan zakon pa predstavlja primarni vir prava.³⁷

Izjemen napredek na področju evtanazije se kaže prav v tej državi, saj je ena izmed tistih, kjer je pomoč pri samomoru legalizirana že od leta 1942. Najnovejši način je videti tako, da stopiš v kapsulo in se s pritiskom na gumb popolnoma sam odločiš o času svoje smrti. Iz luknjic v napravi se začne v kapsulo spuščati dušik in v 30 sekundah nastopi mirna smrt, brez kakršnekoli zadušitve. ³⁸ Tukaj je tudi največ svobode pri dostopnosti posega, saj ga opravijo za primerno plačilo (približno 10.000 do 15.000 evrov). Pri tem nimajo nikakršnih zadržkov glede tega, da se poseg opravi tudi pri pacientu z duševno motnjo, npr. depresijo.³⁹

Pomoč pri samomoru je legalna do stopnje, kjer neposredno povzroči smrt (npr. predpišejo se smrtonosna zdravila; smrtonosna injekcija, angl. lethal injection) – izvede jo tisti, ki želi umreti – oziroma dokler prejemnik aktivno sodeluje pri dajanju teh sredstev in pri tem ni mogoče ugotoviti koristoljubnega motiva pomočnika. Ker zakonsko ni obravnavana kot medicinsko dejanje, to dejanje izvajajo združenja, kot so Dignitas, Exit, Lifecircle, Pegasos in ExInternational. Razen Exita, ki posluje samo s prebivalci Švice, drugi sprejemajo tudi tujce. V državi obstajajo t. i. klinike za pomoč pri umiranju, kamor se napoti prej opisane paciente, da končajo svoje življenje s pomočjo smrtonosnih sredstev. Leta 2022 sta tako kliniko obiskali tudi sestri iz Arizone, Lila Ammouri in Susan Frazier, po predhodnem nasvetu njunega zagovornika in neprofitne organizacije Exit.⁴⁰

Vse ostale oblike evtanazije, vključno z aktivno evtanazijo, so nezakonite (114. in 115. člen švicarskega kazenskega zakonika). Po letu 2000 je bilo izvedenih več poskusov legalizacije te prakse, vendar je zvezni svet (vlada) junija 2011 dokončno obupal nad kakršnimikoli spremembami s tega področja.⁴¹

Nizozemska, kot evropska kontinentalna pravna družina, zahodna podskupina z germanskim vplivom, uporablja civilno pravo. Vloga sodne prakse je v teoriji majhna, zakoni so napisani. Common law se pojavlja zaradi vplivov iz bivšega sistema Commonwealth in povezave z angleško krono, kolonializem pa tukaj najdemo zato, ker je bila Nizozemska nekdaj angleška kolonija. Nizozemsko pravo je izvorno in uporaba customary law je izjemna. Iz francoske prehaja v srednjeevropsko podskupino. S tega vidika bi lahko šlo tudi za mešani sistem.

Nizozemska je leta 2001 postala prva država na svetu, ki je legalizirala evtanazijo, 1. aprila 2002 pa še pomoč pri samomoru, z Zakonom o prekinitvi življenja na zahtevo in pomoči pri samomoru, ki je začel veljati leta 1973, ko je bila na Nizozemskem razsojena prva sodna zadeva v zvezi z evtanazijo. V letu 2022 je bil v državi evtanaziran 8501 bolnik.⁴² Leta 2017 se je pomoči pri samomoru poslužilo 6585 pacientov z duševnimi težavami, kot sta depresija in anksiozne motnje. Postopek odobritve lahko traja tudi do nekaj let, običajno pa ugodijo 10 odstotkom vloženih prošenj.⁴³

Aktivno evtanazijo kot zakonit način za končanje trpljenja pacientov izvajajo tako, da lečeči zdravnik bolniku na njegovo izrecno zahtevo aplicira smrtonosen odmerek ustreznega zdravila. To je mogoče narediti izključno pri tistih bolnikih, ki jim je zdravniška stroka napovedala šest mesecev življenja ali manj.⁴⁴ Samomor s pomočjo zdravnika pa se izvede tako, da zdravnik pacientu priskrbi zdravilo, ta pa si ga aplicira sam. Paliativna sedacija ni oblika evtanazije, ampak pri pacientu z zdravili za zmanjševanje bolečin preprosto povzročijo nezavest in na koncu umre po naravni poti. V veljavi je tudi pasivna oblika evtanazije ali neoživljanje v nujnih primerih na zahtevo bolnika. Taki bolniki pri sebi nosijo medaljon DNR (ne oživljaj), kjer so vgravirani ime nosilca, datum rojstva, podpis in fotografija. Naroči se ga pri nizozemskem združenju bolnikov Patiëntenfederatie Nederland.⁴⁵

Prošnje za evtanazijo oziroma pomoč pri smrti pogosto prihajajo od bolnikov, ki doživljajo neznosno trpljenje, brez možnosti izboljšanja. Njihova zahteva mora biti podana resno in s polnim prepričanjem. Poseg vidijo kot edini izhod iz situacije. Vendar bolniki nimajo absolutne pravice do njega in zdravniki nimajo nobene absolutne dolžnosti, da ga izvajajo. Zdravnik, ki ga izvaja, se mora prej prepričati ali je pacient polnoleten ali mladoleten, poslovno sposoben, emancipiran in pri zavesti. Odločitev mora biti sprejeta prostovoljno in s soglasjem (zanj lahko zaprosijo mladoletniki od 12. leta starosti, vendar je soglasje staršev ali skrbnika obvezno do dopolnjenega 16. leta starosti. Od 18. leta dalje imajo mladi pravico zahtevati evtanazijo brez soglasja staršev.)⁴⁶

Za nekatere ljudi je lahko možnost, da bodo kdaj zboleli za demenco, zadosten razlog za omenjeno vnaprejšnje navodilo (ponavadi v obliki oporoke). Prav tako lahko zdravnik opravi evtanazijo ali asistirani samomor bolnika z demenco, a pod določenimi pogoji, in sicer če obstaja taka direktiva, če je zagotovljena zakonsko določena oskrba in če po njegovem mnenju bolnik doživlja neznosno trpljenje brez možnosti izboljšanja. Taki primeri sicer veljajo v državi za kontroverzne – eno izmed glavnih dilem sproža zavedanje takega pacienta v okviru njegove racionalne presoje o posegu. Pred kratkim se je tega poslužila tudi 81-letnica Annie Zwijnenberg, ki je trpela za Alzheimerjevo boleznijo kot eno izmed oblik demence.⁴⁷

Včasih lahko pacient pade v delno nezavest tik pred načrtovano evtanazijo. Če so še vedno prisotni znaki trpljenja, lahko zdravnik kljub zmanjšani bolnikovi zavesti opravi evtanazijo. To je določeno tudi v smernicah Kraljevega nizozemskega zdravniškega združenja, na zahtevo odbora generalnih tožilcev državnega tožilstva in inšpektorata za zdravstveno varstvo. Te smernice o evtanaziji bolnikov z zmanjšano zavestjo ne pomenijo nobene implicitne omilitve zakona, zasnovane so zgolj kot smernice za zdravnike.⁴⁸

Zdravniki so dolžni vse nenaravne smrti prijaviti občinskemu patologu, vsak primer evtanazije in pomoči pri samomoru pa enemu od petih regionalnih odborov za pregled evtanazije. Revizijska komisija v sestavi najmanj zdravnik, etični in pravni strokovnjak bo presodila, ali je zdravnik ravnal ustrezno. Če ni ustrezno ravnal, je lahko kazensko preganjan. Kazni so različne, vendar lahko znašajo do 12 let zapora za evtanazijo in do tri leta za pomoč pri samomoru. Priporočljivo je, da se zdravnik pri takšnih primerih posvetuje z dvema neodvisnima zdravnikoma in upošteva morebitno nepredvidljivo vedenje pacienta. O skrbnosti postopka odločajo regionalne komisije za evtanazijo, sodišča pa v takih primerih običajno presojajo previdno. Vrhovno sodišče je v kazenski zadevi potrdilo, da je pisna prošnja za evtanazijo lahko veljavna tudi pri napredovali demenci, če se jo razume skupaj z okoliščinami primera.⁴⁹

Sklep

Asistirani samomor je tako kot evtanazija eno najbolj občutljivih področij na presečišču prava, medicine in etike. V Sloveniji je pravna ureditev tovrstnih postopkov še vedno predmet burnih razprav. Predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) je bil sicer vložen,⁵⁰ vendar ni bil sprejet, predvsem zaradi nasprotovanja zdravniške stroke, ki se sklicuje na svojo temeljno vlogo – reševanje, ne pa končevanje življenj.⁵¹

V Evropi se kot najliberalnejša kaže Nizozemska, kjer je aktivna evtanazija dopustna, vendar strogo regulirana. Nizozemsko pravo zahteva jasno in večkrat izraženo voljo pacienta ter soglasje zdravniških komisij. Kljub temu ostaja izvajanje pri dementnih bolnikih kontroverzno in je pogosto predmet sodnih postopkov.⁵² Podobno tudi Švica dopušča pomoč pri samomoru, vendar predvsem v okviru delovanja društev, ki zagovarjajo avtonomijo posameznika.

Osrednje etično vprašanje ostaja meja med pravico posameznika do samoodločbe in dolžnostjo družbe ter zdravstvenih delavcev, da varujejo življenje. Nasprotniki opozarjajo, da bi dovolitev pomoči pri samomoru lahko vodila v družbeno normalizacijo končanja življenj, kar je v nasprotju z medicinsko etiko. Poleg tega se slovenski zdravniki pogosto čutijo premalo usposobljene za tovrstne postopke.⁵³

Podporniki, med njimi društvo Srebrna nit, pa poudarjajo, da je dostojanstvena smrt sestavni del človekovih pravic in da bi jasna pravna ureditev preprečila zlorabe ter omogočila nadzorovane pogoje za posameznike, ki doživljajo neznosno trpljenje.⁵⁴

V Sloveniji se pravni diskurz pogosto prepleta z etičnim. Evtanazija in asistirani samomor sta še vedno označena za ireverzibilna postopka brez ustrezne pravne podlage, zato se kot alternativna rešitev poudarja razvoj paliativne oskrbe.⁵⁵ Predlog ZPPKŽ je bil zavrnjen tudi zato, ker zdravniška skupnost ni pripravljena sprejeti vloge, v okviru katere bi pacientu pomagala končati življenje.⁵⁶ Čezmejne prakse kažejo, da slovenski državljani lahko poiščejo asistirani samomor v tujini, kar odpira pravna in etična vprašanja enakosti, varnosti ter dostojanstva bolnikov. Slovenija se bo morala odločiti, ali bo sledila liberalnejšim evropskim pristopom ali ostala osredotočena predvsem na razvoj paliativne oskrbe.

---

¹ Kranjc J.: Pravica do pomoči pri končanju življenja. Priloga Pravne prakse, št. 20, 2022, str. 23–25;

² Kranjc, J., naved. delo.

³ Kolenc J.: Pravna ureditev evtanazije v Sloveniji, svetu in EU (magistrsko delo). Ljubljana: Nova Univerza, Evropska pravna fakulteta, 2013;

⁴ Prvi in peti odstavek 120. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), Ur. l. RS, št. 50/12 – UPB, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21 in 186/21.

⁵ Polajnar-Pavčnik, A., Wedam-Lukić, D.: Pravo in medicina. Ljubljana: Cankarjeva založba. 1998, str. 22.

⁶ Evtanazija med različnimi težnjami varovanja človekovih pravic. IUS-INFO, 18. 2. 2019., https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/236922 (4. 10. 2025).

⁷ Člen 115 Swiss Penal Code, 1937.

⁸ McGee A.: Voluntary assisted dying: should conscientious objection be unconditional? Wiley Online Library, 2020.

⁹ The various forms of euthanasia and their position in law, Federal Office of Justice, 2022.

¹⁰ Trontelj J.: O evtanaziji in drugih odločitvah o koncu življenja. V Pavčnik, A., Wedam-Lukić D. (ur.): Pravno in medicina, Cankarjeva založba, Ljubljana 1998, str. 316.

¹¹ Vovk, T.: V katerih državah zakonito pomagajo v smrt. SiolNET, 21. 9. 2013, https://siol.net/novice/svet/v-katerih-drzavah-zakonito-pomagajo-v-smrt-191911 (23. 10. 2025).

¹² Hope T.: Medical ethics. Oxford: Avery Short Introduction, 1995;

¹³ Členi 111, 113 in 114 Swiss Penal Code, SR/RS, št. 311/1937. The Federal Assembly the Swiss Confederation, 21.12.1937, str. 4.

¹⁴ Rachels, J.: Pravica do smrti: evtanazija in morala. Cankarjeva založba, Ljubljana 1987, str. 116–117.

¹⁵ Pozaić, V.: Življenja vredno življene: evtanazija v luči medicinske etike. Cirilsko društvo slovenskih bogoslovcev, Ljubljana 1987, str. 26-27.

¹⁶ Strokovnjaki pravijo, da ji ni več pomoči: 28-letnica bo evtanazirana zaradi duševne bolezni. Aktivni, 13. 4. 2024, https://aktivni.metropolitan.si/aktualno/ strokovnjaki-pravijo-da-ji-ni-pomoci-28-letnica-bo-evtanazirana-zaradi-dusevne-bolezni/ (16. 10. 2025).

¹⁷ Je fizično zdrava, a trpi že celo življenje: 34-letnica se je odločila za evtanazijo (odločitev, ki šokira). Aktivni, 26. 4. 2024, https://aktivni.metropolitan.si/aktualno/ evtanazija-depresija-dusevno-zdravje/ (25. 10. 2025).

¹⁸ Prav tam, str. 23.

¹⁹ Sarco suicide capsule hopes to enter Switzerland, Swissinfo, 2021.

²⁰ Mlinar A.: Evtanazija, zgodovinski pregled, današnji položaj in etična refleksija. Študentska založba, Ljubljana 2005.

²¹ Mlinar, A., naved. delo.

²² Doctors are against assisted dying, call for broader debate, The Slovenia Times, 2022.

²³ Prav tam.

²⁴ Prav tam.

²⁵ Prav tam.

²⁶ Dr. Erik Brecelj o uzakonitvi evtanazije, Zdravniška zbornica Slovenije, 2024.

²⁷ Doctors are against assisted dying, call for broader debate, The Slovenia Times, 2022.

²⁸ Prav tam.

²⁹ Kranjc J., naved. delo.

³⁰ Kranjc, J., naved. delo, str. 23.

³¹ Državni svet zavrnil zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, Informer, 2025.

³² T. K. B., A. S.: Nasprotniki zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zbrali dovolj glasov, RTVSLO, 2025.

³³ Predlog zakona o možnosti evtanazije poslanci zavrnili. Svoboda predlaga posvetovalni referendum, MMC RTV Slovenija, 2024.

³⁴ Prav tam.

³⁵ Ihan, A.: Evtanazija in vprašanja pravni stroki, Odvetnik, št. 4 (112) – jesen 2023, str. 7.

³⁶ Ihan, A., naved. delo.

³⁷ Novak, M.: Primerjalno pravo in veliki pravni sistemiNova Univerza, Evropska pravna fakulteta, Nova Gorica 2020, str. 21.

³⁸ Suicide capsule legalized in Switzerland, Medindia, 2021.

³⁹ Euthanasia cases in Europe: increasing EU support for sick people and their families, European Parliament, 2017.

⁴⁰ Arizona sisters who died by assisted suicide in Switzerland were “tired of life”, Independent, 2022.

⁴¹ Switzerland: Worrying changes in the practice of assisted suiciede, Alliancevita, 2023.

⁴² Euthanasia, assisted suicide and non-resuscitation on request in the Netherlands, Government of the Netherlands, 2024.

⁴³ Je fizično zdrava, a trpi že celo življenje: 34-letnica se je odločila za evtanazijo (odločitev, ki šokira). Aktivni, 26. 4. 2024, https://aktivni.metropolitan.si/aktualno/ evtanazija-depresija-dusevno-zdravje/ (25. 10. 2025).

⁴⁴ Pihlar T.: Darovanje organov in tkiv po smrti. ABC zdravja, 2017.

⁴⁵ Euthanasia, assisted suicide and non-resuscitation on request in the Netherlands, Government of the Netherlands, 2024.

⁴⁶ Prav tam.

⁴⁷ Izbrala je evtanazijo še preden je izgubila bitko z demenco. Bodieko, 2024.

⁴⁸ Euthanasia, assisted suicide and non-resuscitation on request in the Netherlands, Government of the Netherlands, 2024.

⁴⁹ Sodba Vrhovnega sodišča Ustavne monarhije Nizozemske, NED-2020-1-001, naved. delo.

⁵⁰ Predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, 2021, str. 9.

⁵¹ Prav tam, str. 11.

⁵² Sodba Vrhovnega sodišča Ustavne monarhije Nizozemske, naved. delo.

⁵³ Kranjc J., naved. delo, str. 25.

⁵⁴ Kolenc, J.: Pravna ureditev evtanazije v Sloveniji, svetu in EU (magistrsko delo). Nova Univerza, Evropska pravna fakulteta, Ljubljana 2013, str. 93.

⁵⁵ Hlastec, I.: 33. posvetovanje Medicina, pravo in družba. Pravna praksa, št. 16/2024, str. 31.

⁵⁶ Predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, 2021, str. 11.