Nalaganje dokumenta...
Navodilo za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 41-2398/2001, stran 4686 DATUM OBJAVE: 25.5.2001
RS 41-2398/2001
2398. Navodilo za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino
Na podlagi prvega in četrtega odstavka 53. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99), 6. točke sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 50/99) in na podlagi 66. člena in 23. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) ter na podlagi 3. točke sklepa o pogojih, pod katerimi imajo rezidenti lahko račune v tujini (Uradni list RS, št. 41/01) izdaja guverner Banke Slovenije
N A V O D I L O
za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino
za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino
I. SPLOŠNO
To navodilo predpisuje vsebino, obliko in roke naslednjih poročil:
-
Poročilo o računih v tujini in kontokorentih ter gotovinskih transakcijah in določenih transakcijah v tolarjih z nerezidenti – C.
-
Poročilo o kratkoročnih terjatvah in obveznostih iz poslovanja z nerezidenti – SKV.
-
Poročilo o kapitalskih naložbah med rezidenti in nerezidenti – SN.
-
Poročilo o pogodbenih naložbah med rezidenti in nerezidenti (joint venture) – JV.
Prostocarinske prodajalne in mejne prodajalne, ki so opredeljene v zakonu o preoblikovanju carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z državami članicami evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije, v mejne prodajalne in o posebnih ukrepih nadzora teh prodajaln (Uradni list RS, št. 13/01), poročajo na anketnem listu do 20. v mesecu za podatke, ki se nanašajo na predhodni mesec. Vsebino in obliko anketnega lista določi Banka Slovenije in ga pošlje poročevalcem.
II. POROČILO O RAČUNIH V TUJINI IN KONTOKORENTIH ter gotovinskih transakcijah in določenih transakcijah v tolarjih z nerezidenti – C
1.
Predmet poročanja
Na poročilu C se poroča o:
-
prometu in stanju na računih pri bankah in finančnih organizacijah v tujini
-
prometu in stanju na kontokorentnih računih vzpostavljenih z nerezidenti za promet storitev in/ali blaga:
·
računi zavarovalnih družb;
·
računi družb, ki opravljajo storitve v mednarodnem blagovnem, potniškem, telekomunikacijskem in poštnem prometu;
·
promet s plačilnimi karticami tujih izdajateljev in tistih domačih izdajateljev, ki imajo promet s plačilnimi karticami s tujino;
·
blagovni in storitveni netting;
·
hitra plačila opravljena preko poslovnih bank, ipd.;
-
drugih transakcijah (razno):
·
danih in prejetih plačilih od nerezidentov v tolarski ali devizni gotovini na blagajni rezidenta;
·
stanju devizne gotovine v blagajni rezidenta;
·
izplačilih vseh stroškov rezidentom na blagajni ali z žiro računa v tolarjih za transakcije opravljene v tujini;
·
druge relevantne transakcije.
Poročilo o drugih transakcijah se izpolni, kolikor znesek prometa v mesecu, za katerega se poroča, presega protivrednost 100.000 SIT oziroma kolikor ima poročevalec stanje v devizni blagajni.
2.
Obvezniki poročanja
Rezidenti pravne osebe in rezidenti iz 3. in 7. točke sklepa o pogojih, pod katerimi imajo lahko rezidenti račune v tujini, poročajo Banki Slovenije na poročilu C.
Ne glede na prejšnji odstavek poročajo banke v skladu s tem navodilom:
-
o računih v tujini, ki jih imajo za potrebe poslovanja svojih predstavništev v tujini;
-
kontokorentih.
Obveznik poroča o tistih transakcijah, ki jih je prikazal tudi v svojih knjigovodskih listinah v mesecu, za katerega poroča, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in to ne glede na to, kdaj se je transakcija dejansko izvršila.
3.
Rok za vpis v evidenco računa v tujini pri Banki Slovenije
Vsi rezidenti – pravne osebe, ki že imajo odprte račune v tujini, so dolžni najkasneje do 31. 7. 2001 te račune priglasiti v evidenco pri Banki Slovenije na obrazcu C ev.
Račune, ki bodo odprti po 1. 7. 2001, morajo rezidenti v roku 10 delovnih dni po odprtju računov v tujini priglasiti v evidenco pri Banki Slovenije. Po prijavi bodo obvezniki poročanja v roku 5 delovnih dni obveščeni o evidenčnih številkah računov, ki jih bodo vpisovali na poročila C.
4.
Rok za dostavo poročil C Banki Slovenije
Obvezniki poročajo Banki Slovenije mesečno do 20. v mesecu za pretekli mesec.
5.
Način poročanja
Poroča se na zadnji verziji predpisanega programa, ki je dosegljiv na spletni strani Banke Slovenije (http://www.bsi.si/html/porocanje_banki/index.html) oziroma ga Banka Slovenije na zahtevo poročevalcem pošlje. Poročilo se Banki Slovenije predloži po elektronski pošti oziroma na disketi.
6.
Navodilo za izpolnjevanje
6.1.
Evidenca računa v tujini – C ev.
Poročevalec izbere:
-
’1. Prijava računa’, ko prijavlja v evidenco nov račun;
-
’2. Prijava sprememb’, ko prijavlja naknadne spremembe podatkov vpisanih ob prijavi;
-
’3. Odjava računa’, ko zapre račun.
V primeru, da ima poročevalec več računov pri isti banki, mora v evidenco prijaviti vsak račun posebej.
‘Poročevalec’: vpiše se firma družbe ali podjetnika.
‘Sedež’: vpiše se naslov sedeža družbe ali podjetnika.
‘Matična številka’: vpiše se sedemmestna matična številka poročevalca iz Poslovnega registra Slovenije.
‘Davčna številka’: vpiše se osemmestna davčna številka poročevalca.
‘Evidenčna številka’: se izpolni samo pri prijavi spremembe oziroma odjavi iz evidence.
‘Vrsta poročila’: poročevalec izbere:
-
’1. Račun v tujini’ v primeru, da ima pri tuji banki odprt račun. Opredeli še podvrsto poročanja in sicer izbere:
-
I – kolikor izvaja investicijska dela v tujini;
-
O – za vse ostale namene.
-
’2. Kontokorentni račun’ v primeru, da ima vzpostavljen kontokorentni odnos s tujim partnerjem. Opredeli še podvrsto poročanja, tako da izbere:
-
K – za vse tiste kontokorentne račune, ki se nanašajo na poslovanje s kreditnimi karticami;
-
O – za vse ostale kontokorentne račune.
‘Banka v tujini oziroma tuji partner, sedež’: poročevalec vpiše naziv in sedež tuje banke, pri kateri ima odprt račun, oziroma vpiše naziv in sedež tujega partnerja, s katerim ima vzpostavljen kontokorentni način poslovanja.
‘Država banke v tujini oziroma tujega partnerja’: vpiše se numerična šifra države tujega partnerja oziroma tuje banke po šifrantu ISO 3166.
‘Račun odprt dne’: poročevalec vpiše datum odprtja računa.
‘Datum veljavnosti spremembe’: vpiše se datum začetka veljavnosti spremembe.
‘Račun zaprt dne (pri odjavi)’: poročevalec vpiše datum zaprtja računa. Končno stanje na poročilu C za mesec, v katerem je bil račun zaprt, mora biti enako nič.
‘Odobreno negativno stanje v valuti’, ‘Odobreno do’, ‘Vrsta obrestne mere’ in ‘Obrestna mera’: poročevalec izpolni samo v primeru, če ima račun v tujini in ko mu banka odobri negativno stanje na računu. Vpiše se odobreni znesek v valuti. Polje ‘Vrsta obrestne mere’ se izpolni po šifrantu vrst obrestnih mer (Uradni list RS, št. 50/99). Vsako spremembo mora poročevalec takoj sporočiti.
‘Ime in priimek odgovorne osebe ter funkcija’: vpiše se oseba, ki je odgovorna za pravilnost in ažurnost poročil. V primeru spremembe je podjetje dolžno takoj sporočiti novo ime odgovorne osebe.
‘Telefonska številka odgovorne osebe’
‘Elektronski naslov odgovorne osebe’
‘Opombe’: vpiše se morebitno dodatno pojasnilo.
Obvezno je potrebno izpolniti še polji ‘Kraj in datum’ in ‘Žig in podpis’.
6.2.
Poročilo o računih v tujini in kontokorentih ter gotovinskih transakcijah in določenih transakcijah v tolarjih z nerezidenti – C
‘Poročevalec’: vpiše se firma družbe ali podjetnika.
‘Sedež’: vpiše se naslov sedeža družbe ali podjetnika.
‘Matična številka’: vpiše se sedemmestna matična številka poročevalca iz Poslovnega registra Slovenije.
‘Davčna številka’: vpiše se osemmestna davčna številka poročevalca.
‘Sestavljavec poročila’: vpišeta se ime in priimek osebe, ki je sestavila poročilo.
‘Telefonska številka sestavljavca poročila’
‘Elektronski naslov sestavljavca poročila’
‘Kraj in datum’: vpišeta se kraj in datum sestave poročila.
‘Obdobje: mesec __ leto ____’: vpišeta se mesec (mm) in leto (llll), za katerega se poroča.
‘Evidenčna številka’: poročevalec vpiše številko, ki mu je bila dodeljena v Banki Slovenije na osnovi poslanega obrazca za vpis v evidenco računa v tujini. Poročevalec izpolni poročila za vsako posamezno evidenčno številko in valuto. V primeru, da poročevalec poroča o vrsti poročila ‘3. Razno’, podatka ni potrebno izpolniti.
‘Valuta’: poročevalec vpiše numerično šifro valute po šifrantu ISO 4217, v kateri je voden račun oziroma je bilo iz blagajne dano ali prejeto plačilo. Če se račun pri tuji banki vodi v več valutah, se za vsako valuto izdela svoje poročilo.
‘Vrsta poročila’: poročevalec izbere vrsto poročila:
-
’1. Račun v tujini’, kolikor ima odprt račun pri banki v tujini;
-
’2. Kontokorentni račun’, kolikor ima vzpostavljen kontokorentni račun s tujim partnerjem;
-
’3. Razno’, v primeru danih ali prejetih plačil nerezidentom oziroma od nerezidentov v tolarski ali devizni gotovini na blagajni rezidenta ali direktno na žiro račun rezidenta, stanja devizne gotovine v blagajni rezidenta ter izplačil vseh stroškov rezidentom za službene poti v tujino v tolarjih.
‘Začetno stanje’: vpiše se stanje na računu oziroma v devizni blagajni rezidenta na prvi dan poročevalskega obdobja v originalni valuti, ki se mora ujemati s končnim stanjem predhodnega poročevalskega obdobja za isto evidenčno številko in valuto. Če poročevalec poroča o vrsti poročila ‘3. Razno’ za valuto 705 SIT, podatka ni potrebno izpolniti.
‘Podvrsta poročila’: poročevalec vpiše pri vrsti poročila:
-
’1. Račun v tujini’:
-
I – za vse tiste transakcije, ki se nanašajo na izvajanje investicijskih del v tujini in /ali
-
O – za vse ostale transakcije.
-
’2. Kontokorentni račun’:
-
K – za vse transakcije, ki se nanašajo na poslovanje s plačilnimi karticami (o prometu s plačilnimi karticami poročajo samo rezidenti, ki so izdajatelji tujih plačilnih kartic v Sloveniji in tisti domači izdajatelji, ki imajo promet s plačilnimi karticami s tujino) in / ali
-
O – za vse ostale transakcije.
-
’3. Razno’: O – za vse transakcije.
‘Šifra države’: vpiše se numerična šifra države nerezidenta po šifrantu ISO 3166, s katero je bila transakcija opravljena, ne glede na to, v kateri državi se nahaja devizni račun ali partner, s katerim se vodi kontokorentni račun.
Če se poročilo nanaša na priliv tolarske ali devizne gotovine v blagajno ali na račun rezidenta, je potrebno vpisati državo, iz katere je tuji kupec oziroma plačnik. Če se poročilo nanaša na odliv, pa je potrebno vpisati šifro države nerezidenta, ki mu je bila gotovina izplačana oziroma v katero rezident potuje.
‘Šifra transakcije’: poročevalec vpiše šifro iz šifranta plačil iz tujine in plačil v tujino (Uradni list RS, št. 50/99). Če ne pozna pravilne šifre transakcije, vpiše v stolpec ‘Opis transakcije’ besedilo, ki najbolj ustreza vsebini transakcije oziroma se informira v informacijski pisarni Banke Slovenije.
‘Registrska številka kredita evidentiranega pri Banki Slovenije’: poročevalec vpiše šestmestno številko, ki jo je dodelila Banka Slovenije ob prijavi kredita. Stolpec se izpolni samo v primeru povečanja oziroma zmanjšanja dobroimetja iz naslova odplačila kredita danega nerezidentu oziroma vračilo kredita najetega pri nerezidentu in je kredit evidentiran pri Banki Slovenije. Poročevalec vpiše šifro transakcije iz šifranta plačil (Uradni list RS, št. 50/99) oziroma iz spodnje razpredelnice.
Pri odplačevanju dolgoročnega komercialnega kredita, ki je bil najet ali dan v višini manj od 5 milijonov SIT in registrska številka ne obstaja, se vpiše šifro transakcije osnovnega posla (npr. 112, če gre za plačevanje blaga; če gre za plačevanje storitev, pa ustrezno šifro transakcije storitev).
Dolgoročni komercialni kredit, ki je bil najet oziroma dan v višini 5 milijonov SIT ali več, oziroma finančni kredit, ki še ni prijavljen pri Banki Slovenije, je potrebno obvezno prijaviti.
V primeru, da poročevalec odplačuje kredit najet v tujini z računa, ki ga ima odprtega pri banki v tujini, šifrira take transakcije z naslednjimi šiframi:
------------------------------------------------------------------
Vrsta kredita Vrsta transakcije Osnova
plačila
------------------------------------------------------------------
Kratkoročni kredit odplačilo glavnice 123
plačilo obresti 111
plačilo stroškov 128
plačilo zamudnih obresti 129
Dolgoročni kredit odplačilo glavnice 121
plačilo obresti 110
plačilo stroškov 128
plačilo zamudnih obresti 129
------------------------------------------------------------------V primeru, da poročevalec prejme na račun, ki ga ima odprtega pri banki v tujini, sredstva iz naslova odplačila kredita, danega tujini, šifrira take transakcije z naslednjimi šiframi:
------------------------------------------------------------------
Vrsta kredita Vrsta transakcije Osnova
plačila
------------------------------------------------------------------
Kratkoročni kredit odplačilo glavnice 523
plačilo obresti 511
plačilo stroškov 528
plačilo zamudnih obresti 529
Dolgoročni kredit odplačilo glavnice 517
plačilo obresti 510
plačilo stroškov 528
plačilo zamudnih obresti 529
------------------------------------------------------------------‘Opis transakcije’: poročevalec izpolni le v primeru, če ne pozna šifre transakcije. Opis transakcije, ki spreminja stanje na računu oziroma v blagajni podjetja, mora biti čimbolj natančen.
V nadaljevanju je opisano šifriranje nekaterih vrst transakcij:
-
Nevtralne šifre transakcij:
·
Račun v tujini: pri prenosu sredstev (dotacija) računa v tujini se uporabi na poročilu C šifra transakcije 530, na nalogu za plačilo v tujino preko poslovne banke pa šifra 130. Če se račun v tujini dotira preko drugega računa v tujini, se šifra 130 uporabi na poročilu C za račun, s katerega se sredstva nakažejo.
Pri prenosu sredstev z računa v tujini na račun pri poslovni banki v Sloveniji (dotacija) uporabi poročevalec na poročilu C šifro transakcije 130, na obvestilu o prilivu iz tujine pri poslovni banki pa šifro 530. Če gre za dotacijo med dvema računoma v tujini, se šifra 530 uporabi na poročilu C za račun, na katerega se sredstva dotirajo.
·
Kontokorent: Če rezident poravnava obveznost do tujine s plačilom (pokrivanje negativnega salda rezidenta), to prikaže na poročilu C kot povečanje dobroimetja s šifro transakcije 532, na nalogu za plačilo v tujino preko poslovne banke pa je šifra transakcije 132. Šifra transakcije 132 se na poročilu C uporabi tudi, ko rezident negativni saldo na kontokorentu pokriva s plačilom preko računa v tujini.
Če nerezident poravnava obveznost do rezidenta s plačilom na račun rezidenta pri poslovni banki v Sloveniji ali račun v tujini (pokrivanje negativnega salda nerezidenta), se to prikaže na poročilu C za kontokorent kot zmanjšanje dobroimetja s šifro transakcije 132, na obvestilu o prilivu iz tujine pri poslovni banki v Sloveniji oziroma na poročilu C o računu v tujini pa je šifra transakcije 532.
·
Plačilne kartice: pri poročanju o prometu s plačilnimi karticami pomeni dvig oziroma polog gotovine dvigovanje tuje efektive s plačilno kartico rezidentov v tujini oziroma nerezidentov v Sloveniji. V obeh primerih se uporabi šifra transakcije 897. Povečanje dobroimetja je poraba nerezidentov v Sloveniji, zmanjšanje dobroimetja pa poraba rezidentov v tujini.
·
Netting: poročevalec mora vse transakcije, ki se izvedejo v okviru netting sistema, poročati po bruto sistemu, tako da prikaže vse transakcije uvoza in izvoza blaga in storitev in ne le neto tok. Izvoz in uvoz blaga se šifrirata s šifro transakcije 112, za storitve pa se uporabijo ustrezne šifre. Povečanje dobroimetja pomeni izvoz blaga ali opravljeno storitev rezidenta nerezidentu oziroma terjatev do nerezidenta. Zmanjšanje dobroimetja pa pomeni uvoz blaga ali opravljeno storitev nerezidenta rezidentu oziroma obveznost do nerezidenta.
‘Povečanje dobroimetja’: poročevalec vpiše vrednost prilivov na račun v tujini oziroma terjatve do nerezidentov na kontokorentnih računih oziroma transakcije, ki povečujejo stanje v blagajni rezidenta.
‘Zmanjšanje dobroimetja’: poročevalec vpiše vrednost odlivov z računa v tujini oziroma obveznosti rezidentov na kontokorentnih računih oziroma transakcije, ki zmanjšujejo stanje v blagajni rezidenta.
V posamezni vrstici je znesek lahko vpisan ali pod ‘Povečanje dobroimetja’ ali ‘Zmanjšanje dobroimetja’.
‘Končno stanje’: vpiše se stanje na računu ali v devizni blagajni na zadnji dan poročevalskega obdobja. Stanje na računu in devizni blagajni je praviloma pozitivno, to pomeni, da ima podjetje terjatev do tujine v primeru računa v tujini in devizne blagajne, oziroma ima terjatev do tujih partnerjev v primeru kontokorentnega računa. V primeru, da poročevalec poroča o vrsti poročila ‘3. Razno’ za valuto 705 SIT, podatka ni potrebno izpolniti.
‘Vezana sredstva’: poročevalec vpiše stanje vezanih sredstev na zadnji dan poročevalskega obdobja ves čas trajanja vezave.
Povečanje dobroimetja iz naslova vračila depozita se šifrira s 505, zmanjšanje dobroimetja zaradi vezave pa s šifro 105. Obresti iz tega naslova se šifrirajo s šifro transakcije 512.
Pojasnila pri vrsti poročila ‘3. Razno’ za tujo valuto
Za potrebe plačilne bilance države se podatki o plačilih blaga in storitev v tuji gotovini od nerezidentov oziroma nerezidentom, ter podatki o vseh stroških rezidentov v tujini v tuji valuti zbirajo na dva načina:
1.
iz podatkov plačilnega prometa s tujino preko poslovnih bank (podatki o prejemu tuje gotovine oziroma o dvigu tuje gotovine),
2.
iz mesečnih poročil o računih v tujini in kontokorentih ter gotovinskih transakcijah in določenih transakcijah v tolarjih z nerezidenti – C.
Z namenom, da bi bili podatki pravilni in da bi bilo čim manj naknadnega usklajevanja, se vsak rezident odloči samo za en način poročanja.
Če se rezident odloči za prvi način, so poročevalke poslovne banke, ki morajo rezidentu za vsak priliv iz tujine v gotovini izstaviti obvestilo o prilivu iz tujine. Za vsak posamezni dvig tuje gotovine v banki mora rezident banki predložiti nalog za plačilo v tujino. Rezident v tem primeru ne poroča, ker zanj poroča poslovna banka.
V drugem primeru pa rezident poroča o prometu in stanju v devizni blagajni za vsako valuto posebej. Za vse prejete prilive in vse izplačane odlive iz naslova plačil blaga, storitev, stroškov službenih potovanj in drugih poslov uporablja ustrezne šifre transakcij. Odvode in dvige tuje gotovine v/z banko(e) rezident prikaže na splošnem deviznem nalogu s šifro transakcije 712 ali 572.
Za rezidente, ki imajo v devizni blagajni vedno neko stanje, je poročanje na poročilu C obvezno.
III. POROČILO O KRATKOROČNIH TERJATVAH IN OBVEZNOSTIH IZ POSLOVANJA Z NEREZIDENTI – SKV
1.
Predmet poročanja so stanja in spremembe kratkoročnih terjatev in obveznosti do kupcev in dobaviteljev nerezidentov iz poslovanja (do enega leta dospelosti, ne glede na to ali so že zapadle v plačilo ali ne).
2.
Obvezniki za poročanje.
Banka Slovenije določi vzorec obveznikov za poročanje in jih o tem obvesti.
3.
Rok za dostavo poročil Banki Slovenije: poroča se mesečno, najkasneje do zadnjega delovnega dne v mesecu za pretekli mesec.
4.
Način poročanja: na zadnji verziji predpisanega programa, ki je dosegljiv na spletni strani Banke Slovenije http://www.bsi.si/html/porocanje_banki/index.html oziroma ga Banka Slovenije poročevalcem na zahtevo pošlje na disketi. Poročilo se Banki Slovenije predloži na disketi oziroma po elektronski pošti.
5.
NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE POROČILA SKV
5.1.
‘Poročevalec’: vpiše se firma družbe ali podjetnika.
‘Sedež’: vpiše se naslov sedeža družbe ali podjetnika.
‘Matična številka’: vpiše se sedemmestna matična številka poročevalca iz Poslovnega registra Slovenije.
‘Davčna številka’: vpiše se osemmestna davčna številka poročevalca.
‘Odgovorna oseba’: vpiše se priimek in ime odgovorne osebe.
‘Telefonska številka odgovorne osebe’
‘Sestavljavec poročila’: vpišeta se ime in priimek osebe, ki je sestavila poročilo.
‘Telefonska številka sestavljavca poročila’
‘Elektronski naslov sestavljavca poročila’
‘Kraj in datum’: vpišeta se kraj in datum sestave poročila.
‘Obdobje: mesec __ leto ____’: vpišeta se mesec (mm) in leto (llll), za katerega se poroča.
5.2.
Podatki se vpisujejo v originalnih valutah v celih številih. V primerih, ko je valuta zapiranja terjatve oziroma obveznosti (plačila, zapiranja danih in prejetih avansov) druga kot valuta nastanka terjatve oziroma obveznosti, poročevalci poročajo v valuti, v kateri so prikazali nastanek terjatve oziroma obveznosti.
5.3.
V poročilu se ne upoštevajo stanja in spremembe prenosov tekočih zapadlosti dolgoročnih terjatev oziroma obveznosti med kratkoročne.
Dokler se kratkoročne terjatve in obveznosti ne spremenijo v dolgoročne s kreditno pogodbo z nerezidentom, so terjatve in obveznosti predmet poročanja na poročilu SKV, v nasprotnem primeru pa so predmet poročanja na poročilih o kreditnih poslih z nerezidenti.
5.4.
Okvirni konti
V nadaljevanju navodila so navedeni okvirni konti, ki po Kontnem načrtu za gospodarske družbe (Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana, avgust 2000) pokrivajo to področje. V primeru sprememb kontnega načrta se ustrezno spremenijo tudi konti, ki so predpisani za poročanje.
Če gospodarska družba oziroma samostojni podjetnik knjižita terjatve in obveznosti, ki so predmet tega navodila, na kontih, ki se razlikujejo od priporočenih v Kontnem načrtu za gospodarske družbe, morata prilagoditi poročanje tako, da podatki ustrezajo vsebinski opredelitvi kontov, navedenih v tem navodilu.
Okvirni konti za terjatve
-
del 006 Terjatve za predujme iz naslova vlaganj v neopredmetena dolgoročna sredstva, z dospelostjo krajšo od 1 leta (ki se nanašajo na nerezidente)
-
del 046 Terjatve za predujme za opremo in druga opredmetena osnovna sredstva, z dospelostjo krajšo od 1 leta (ki se nanašajo na nerezidente)
-
121 Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini
-
123 Kratkoročni blagovni krediti, dani kupcem v tujini
-
del 130 Kratkoročne terjatve za dane predujme za obratna sredstva (ki se nanašajo na nerezidente)
-
del 142 Kratkoročne terjatve iz komisijske in konsignacijske prodaje (ki se nanašajo na nerezidente)
-
del 162 Kratkoročne terjatve iz prejetih čekov (ki se nanašajo na nerezidente)
-
del 163 Kratkoročne terjatve iz prejetih menic (ki se nanašajo na nerezidente)
Okvirni konti za obveznosti
-
221 Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini
-
223 Kratkoročni blagovni krediti, prejeti v tujini
-
del 230 Kratkoročne obveznosti za prejete predujme (ki se nanašajo na nerezidente)
-
del 242 Kratkoročne obveznosti iz komisijske in konsignacijske prodaje (ki se nanašajo na nerezidente)
-
del 264 Kratkoročne obveznosti na podlagi izdanih čekov (ki se nanašajo na nerezidente)
-
del 265 Kratkoročne obveznosti na podlagi izdanih menic (ki se nanašajo na nerezidente)
5.5.
Navodilo za ‘A. TERJATVE’
PODATKI SE PRIKAZUJEJO POSEBEJ PO RUBRIKAH A.1., A.2. in A.3.:
‘A.1. Terjatve do nerezidentov, ki imajo 10 ali več % vrednosti lastniških deležev v družbi poročevalki’: vpišejo se podatki o terjatvah do direktnih vlagateljev – nerezidentov, ki imajo 10 ali več % vrednosti lastniških deležev v gospodarski družbi (poročevalki).
‘A.2. Terjatve do nerezidentov, kjer je poročevalec udeležen z 10 ali več % vrednosti lastniških deležev’: vpišejo se podatki o terjatvah do nerezidentov, v katerih sta gospodarska družba oz. samostojni podjetnik (poročevalca) udeležena z 10 ali več % vrednosti lastniških deležev.
‘A.3. Terjatve do ostalih nerezidentov’: vpišejo se podatki o terjatvah do vseh ostalih nerezidentov, ki niso prikazani v rubriki A.1. in/ali rubriki A.2.
V STOLPCE OD 1 do 6 SE VPISUJEJO NASLEDNJI PODATKI:
‘Valuta’: vpišejo se numerične šifre originalnih valut po šifrantu ISO 4217, v katerih so prikazane terjatve.
‘Država’: vpišejo se numerične šifre držav nerezidentov – pogodbenih partnerjev po šifrantu ISO 3166.
‘Začetno stanje’: vpiše se vrednost kratkoročnih terjatev do nerezidentov po originalnih valutah in državah na prvi dan meseca, za katerega se poroča. Začetno stanje, ki ima vedno pozitivno vrednost, mora biti enako končnemu stanju predhodnega meseca.
V stolpca 4 in 5 se vpišejo podatki o spremembah med začetnim in končnim stanjem. Povečanje je prikazano s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.
‘Neto transakcije’: vpišejo se spremembe terjatev do nerezidentov po posameznih državah in originalnih valutah v mesecu, za katerega se poroča, razen prekvalifikacij kratkoročnih terjatev v neposredne naložbe, prekvalifikacij kratkoročnih terjatev v dolgoročne na podlagi kreditne pogodbe in enostranskih odpisov.
‘Ostalo’: vpišejo se podatki o prekvalifikacijah kratkoročnih terjatev v neposredne naložbe, prekvalifikacijah kratkoročnih terjatev v dolgoročne kredite na podlagi kreditne pogodbe in enostranskih odpisih terjatev (v primeru prisilne poravnave, stečaja tujega partnerja, zaradi odvzema blaga ipd.).
‘Končno stanje’: vpiše se vrednost kratkoročnih terjatev do nerezidentov po posameznih državah in originalnih valutah na zadnji dan meseca, za katerega se poroča.
5.6.
Navodilo za ‘B. OBVEZNOSTI’
PODATKI SE PRIKAZUJEJO POSEBEJ PO RUBRIKAH B.1., B.2. in B.3.:
‘B.1. Obveznosti do nerezidentov, ki imajo 10 ali več % vrednosti lastniških deležev v družbi poročevalki’: vpišejo se podatki o obveznostih do direktnih vlagateljev – nerezidentov, ki imajo 10 ali več % vrednosti lastniških deležev v gospodarski družbi (poročevalki).
‘B.2. Obveznosti do nerezidentov, v katerih je poročevalec udeležen z 10 ali več % vrednosti lastniških deležev’: vpišejo se podatki o obveznostih do nerezidentov, v katerih sta gospodarska družba oz. samostojni podjetnik (poročevalca) udeležena z 10 ali več % vrednosti lastniških deležev.
‘B.3. Obveznosti do ostalih nerezidentov’: vpišejo se podatki o obveznostih do vseh ostalih nerezidentov, ki niso prikazani v rubriki B.1. in/ali rubriki B.2.
V STOLPCE OD 1 do 6 SE VPIŠEJO NASLEDNJI PODATKI:
‘Valuta’: vpišejo se numerične šifre originalnih valut, v katerih so prikazane obveznosti, po šifrantu ISO 4217.
‘Država’: vpišejo se numerične šifre držav nerezidentov – pogodbenih partnerjev po šifrantu ISO 3166.
‘Začetno stanje’: vpiše se vrednost kratkoročnih obveznosti do nerezidentov po originalnih valutah in državah na prvi dan meseca, za katerega se poroča. Začetno stanje, ki ima vedno pozitivno vrednost, mora biti enako končnemu stanju predhodnega meseca.
V stolpca 4 in 5 se vpišejo podatki o spremembah med začetnim in končnim stanjem. Povečanje je prikazano s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.
‘Neto transakcije’: vpišejo se spremembe obveznosti do nerezidentov po državah v mesecu, za katerega se poroča, razen prekvalifikacij kratkoročnih obveznosti v neposredne naložbe, prekvalifikacij kratkoročnih obveznosti v dolgoročne na podlagi kreditne pogodbe in enostranskih odpisov.
‘Ostalo’: vpišejo se podatki o prekvalifikacijah kratkoročnih obveznosti med neposredne naložbe, prekvalifikacijah kratkoročnih obveznosti v dolgoročne kredite na podlagi kreditne pogodbe in enostranskih odpisih obveznosti (v primeru prisilne poravnave, stečaja tujega partnerja, zaradi odvzema blaga ipd.).
‘Končno stanje’: vpiše se vrednost kratkoročnih obveznosti do nerezidentov po posameznih državah in originalnih valutah na zadnji dan meseca, za katerega se poroča.
IV. POROČILA O KAPITALSKIH NALOŽBAH MED REZIDENTI IN NEREZIDENTI – SN
1.
Predmet poročanja so:
-
podatki o lastniških deležih rezidentov Slovenije v tujini (naložbe v prvem kolenu v tujini);
-
podatki o lastniških deležih gospodarskih družb (v nadaljnjem besedilu: družbe) v prvem kolenu v tujini v drugih družbah v tujini (naložbe v drugem kolenu v tujini) pod pogojem, da so naložbe v prvem in drugem kolenu enake ali večje od 10 odstotkov;
-
kazalci poslovanja družb v prvem kolenu v tujini pod pogojem, da so posamezne naložbe v prvem kolenu večje od 50 odstotkov;
-
podatki o lastniških deležih nerezidentov v družbah v Sloveniji (naložbe v prvem kolenu v Sloveniji);
-
podatki o lastniških deležih družbe v prvem kolenu v Sloveniji v drugih družbah v Sloveniji (naložbe v drugem kolenu v Sloveniji) pod pogojem, da so naložbe v prvem in drugem kolenu enake ali večje od 10 odstotkov.
2.
Obvezniki poročanja (v nadaljnjem besedilu: poročevalci) so:
-
rezidenti – pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: podjetniki), ki so v poročevalskem letu lastniki deleža v kapitalu ali delnic pravnih oseb v tujini, ustanovitelji podružnice v tujini oziroma posedujejo nepremičnino v tujini (Poročilo o kapitalskih naložbah rezidentov v tujini – SN11, SN44);
-
rezidenti, v katerih so v poročevalskem letu nerezidenti (pravne in fizične osebe) lastniki deleža v kapitalu ali delnic ali ustanovitelji podružnice, (so)ustanovitelji zavoda ali fundacije na ozemlju Republike Slovenije (Poročilo o kapitalskih naložbah nerezidentov v Sloveniji – SN22, SN55).
3.
Način poročanja
Poročevalec poročilo SN sestavi z zadnjo veljavno verzijo programa za poročanje, ki se nahaja na spletnih straneh Banke Slovenije (http://www.bsi.si/html/porocanje_banki/index.html) ali mu ga ta na njegovo zahtevo pošlje. Poročilo mora predložiti Banki Slovenije na disketi ali po elektronski pošti.
4.
Rok za dostavo poročil SN je 20. 3. v tekočem letu za preteklo leto, ki se konča z 31.12 (v nadaljnjem besedilu: poročevalsko leto).
Če se podatki v poročilu za poročevalsko leto po revidiranju bilanc spremenijo ali pa pride do kakršne koli druge spremembe za pretekla obdobja, je potrebno v 30 delovnih dneh po nastali spremembi predložiti popravljena poročila.
5.
Valuta poročanja
Vsa poročila se izpolnijo v tolarjih (SIT) v celih številih.
6.
Kapital
Upošteva se celotni kapital, kot je definiran v Slovenskem računovodskem standardu 8 (8.1.).
7.
Delež kapitala
V primeru, da je delež kapitala manjši od 0,01%, ni potrebno poročati.
8.
Uporaba kontnega načrta
V navodilu so navedeni okvirni konti, ki po Kontnem načrtu za gospodarske družbe (Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana, avgust 2000) pokrivajo to področje. V primeru sprememb kontnega načrta se ustrezno spremenijo tudi konti, ki so predpisani za poročanje.
Če poročevalec knjiži terjatve in obveznosti, ki so predmet tega navodila, na kontih, ki se razlikujejo od priporočenih v Kontnem načrtu za gospodarske družbe, mora poročevalec prilagoditi poročanje tako, da podatki ustrezajo vsebinski opredelitvi kontov, navedenih v tem navodilu.
9.
NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE POROČILA O KAPITALSKIH NALOŽBAH REZIDENTOV V TUJINI – SN11, SN44
‘Poročevalec’: vpiše se firmo družbe ali podjetnika.
‘Sedež’: vpiše se naslov sedeža družbe ali podjetnika.
‘Matična številka’: vpiše se sedemmestno matično številko poročevalca iz Poslovnega registra Slovenije.
‘Davčna številka’: vpiše se osemmestno davčno številko poročevalca.
‘Odgovorna oseba’: vpiše se priimek in ime odgovorne osebe.
‘Telefonska številka odgovorne osebe’