Sklep o potrditvi Programa sodelovanja med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije v kulturi, znanosti, izobraževanju in športu v obdobju 2016–2018

OBJAVLJENO V: Uradni list RS (mednarodne) 16-89/2015, stran 592 DATUM OBJAVE: 21.12.2015

RS (mednarodne) 16-89/2015

89. Sklep o potrditvi Programa sodelovanja med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije v kulturi, znanosti, izobraževanju in športu v obdobju 2016–2018
Na podlagi devetega odstavka 75. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09, 80/10 – ZUTD in 31/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
S K L E P
o potrditvi Programa sodelovanja med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije v kulturi, znanosti, izobraževanju in športu v obdobju 2016–2018

1. člen

Potrdi se Program sodelovanja med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije v kulturi, znanosti, izobraževanju in športu v obdobju 2016–2018, sklenjen v Ljubljani 27. julija 2015.

2. člen

Program se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi*:
* Besedilo programa v ruskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve.
P R O G R A M
sodelovanja med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije v kulturi, znanosti, izobraževanju in športu v obdobju 2016–2018
Vlada Republike Slovenije in Vlada Ruske federacije (v nadaljevanju strani) sta se v skladu s Sporazumom med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o sodelovanju v kulturi, znanosti in izobraževanju, podpisanim 17. novembra 1995,
v težnji po nadaljnjem razvijanju tradicionalnih prijateljskih odnosov med narodi Republike Slovenije in Ruske federacije,
v skladu z načeli Helsinške sklepne listine Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi ter drugimi dokumenti OVSE,
dogovorili o programu sodelovanja v kulturi, znanosti, izobraževanju in športu v obdobju 2016–2018.

I. KULTURA IN UMETNOST

1. Strani bosta spodbujali udeležbo umetniških skupin na mednarodnih festivalih in drugih kulturnih prireditvah v obeh državah. Strani bosta na podlagi vzajemnosti usklajevali programe in roke nastopov umetniških skupin.

2.

Strani bosta pomagali pri vzpostavljanju in uresničevanju neposrednega sodelovanja med ustreznimi kulturnimi in umetniškimi ustanovami Republike Slovenije in Ruske federacije, zlasti med gledališči, muzeji, galerijami, knjižnicami ter znanstvenimi ustanovami za varstvo in ohranjanje kulturne dediščine ter spomenikov. To sodelovanje bo potekalo na podlagi posameznih dogovorov med partnerji.

3.

Strani bosta sporazumno izmenjavali razstave iz muzejskih zbirk in razstave sodobne umetnosti, kataloge, strokovno literaturo, informacije, dobre prakse in znanje s področja varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. S tem želita pomagati pri organiziranju monotematskih razstav v Ljubljani, Moskvi in Sankt Peterburgu, kjer bi razstavljali pomembna umetniška dela iz muzejev in galerij Republike Slovenije in Ruske federacije. Pogoji organiziranja razstav se bodo usklajevali vsakič posebej.

4.

Strani bosta spodbujali izmenjavo strokovnjakov za glasbo, gledališče, likovno umetnost, varstvo in ohranjanje kulturne dediščine in spomenikov, knjižničarstvo, muzejstvo in arhivistiko ter strokovnjakov iz kulturnih ustanov zaradi njihove udeležbe na konferencah, simpozijih in srečanjih.
Število strokovnjakov, področje, s katerim se ukvarjajo, in pogoji izmenjav se bodo usklajevali za vsak posamezen primer posebej.

5.

Strani bosta spodbujali stike in sodelovanje med slovenskimi in ruskimi kulturniki in umetniki tudi s prirejanjem okroglih miz v Ljubljani in v Moskvi o vlogi kulture v sodobni družbi.
Slovenska stran predlaga, da se vsako leto en ruski pisatelj udeleži srečanja PEN kluba na Bledu in mednarodnega srečanja pisateljev v Vilenici; o kritju stroškov udeležencev se dogovorijo organizatorji in udeleženci sami.

6.

Strani bosta spodbujali pripravljenost za strokovno sodelovanje in usposabljanje s področja muzeologije ter izmenjavo razstav med državnimi muzeji v Sloveniji: Narodnim muzejem Slovenije, Muzejem novejše zgodovine, Tehniškim muzejem Slovenije, Narodno galerijo in Moderno galerijo Ljubljana ter drugimi slovenskimi muzeji in inštitucijami, ki spadajo pod Ministrstvo za kulturo Ruske federacije: zvezno državno proračunsko kulturno ustanovo Vserusko muzejsko združenje Državna Tretjakovska galerija, zvezno državno proračunsko kulturno ustanovo Ruski muzej, zvezno državno proračunsko kulturno ustanovo Državni muzej likovnih umetnosti A.S.Puškina.

7.

Strani bosta podpirali sodelovanje svojih kulturnih predstavnikov na mednarodnih festivalih in drugih kulturnih prireditvah v Republiki Sloveniji in v Ruski federaciji.
Slovenska stran bo obveščala rusko stran o večjih festivalih, ki potekajo v Republiki Sloveniji:

-

Mednarodni poletni festival v Ljubljani (julija in avgusta vsako leto);

-

Festival stare glasbe Brežice (julija in avgusta vsako leto);

-

Mednarodni festival Lent v Mariboru (junija vsako leto);

-

Primorski poletni festival (julija in avgusta vsako leto);

-

Mednarodni festival računalniških umetnosti v Mariboru (junija vsako leto);

-

Mednarodni literarni festival Vilenica;

-

Mednarodni pesniški festival na Ptuju Dnevi poezije in vina.
Ruska stran bo obveščala slovensko stran o pomembnih mednarodnih konferencah o kulturni dediščini in o sledečih večjih festivalih, ki potekajo v Ruski federaciji:

-

Sankt Peterburški mednarodni zborovski festival;

-

Mednarodni natečaj opernih solistov Galine Višnjevske;

-

Mednarodni gledališki festival A. P. Čehova (Moskva);

-

Gledališki festival Novi evropski teater (NET, Moskva);

-

Mednarodni festival – šola sodobne umetnosti Teritorij (Moskva);

-

Mednarodni potujoči lutkovni festival Arka;

-

Mednarodni festival ljudskih umetnosti in obrti Sadko;

-

Mednarodni festival ljudske ustvarjalnosti Skupnost.
Strani bosta spodbujali organizacijo prireditev vsakoletnega festivala Ruska maslenica v Ljubljani, festivala ruskih otroških pesmi Veseli veter v mestih po Sloveniji, vsakoletnega festivala ruske romance Ohrani me, moj talisman v Škofji Loki.
Strani bosta spodbujali organizacijo in izvedbo festivalov slovenske ljudske in zabavne glasbe v Moskvi, v Vladimirju in v Jaroslavlju ter sodelovanje slovenskih ljudskih skupin pri projektih Narodopisnega parka muzeja Etnomir v Kaluški pokrajini.

8.

Strani bosta spodbujali sodelovanje med ustreznimi organizacijami obeh strani, dejavnost katerih je usmerjena v ohranitev in razvoj ljudske umetnosti in obrti.
S tem namenom bosta strani pomagali pri organiziranju razstav slovenskih tradicionalnih ljudskih obrti v Moskvi in Vladimirju ter ruskih tradicionalnih ljudskih obrti v Ljubljani in Mariboru.

II. KULTURNA DEDIŠČINA

9. Strani bosta sodelovali pri varstvu kulturne dediščine v skladu s Konvencijo o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih z dne 14. novembra 1970 in zakonodajo obeh držav.
V ta namen bosta strani sprejemali ustrezne ukrepe za preprečevanje nezakonitega izvoza kulturnih dobrin vsake od držav in spodbujali sodelovanje med pristojnimi državnimi ustanovami pri izmenjavi informacij o teh kulturnih dobrinah ter ukrepali glede njihovega vračanja.

10.

Strani bosta sodelovali pri varstvu in restavriranju spomenikov in usposabljanju strokovnjakov s področja kulturne dediščine ter v ta namen vzpostavili neposredne stike med Restavratorskim centrom zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije in zvezno državno proračunsko kulturno ustanovo Vseruski likovni znanstveno-restavratorski center akademika I.E. Grabarja, zvezno državno proračunsko kulturno ustanovo Državni muzej spomenik Isaakijevska katedrala. Strani bosta tudi podpirali sodelovanje med drugimi sorodnimi ustanovami.

11.

Strani sodelujeta pri morebitnih vzdrževalnih delih na Ruski kapelici pod Vršičem in drugih ruskih spominskih objektih v Republiki Sloveniji ter pri morebitnih vzdrževalnih delih na slovenskih spominskih obeležjih v Ruski federaciji. Strani bosta v primerih reševanja kulturnih spomenikov, poškodovanih v naravnih nesrečah in drugih okoliščinah nudili vzajemno medsebojno pomoč.

III. ZALOŽNIŠTVO, KNJIŽNICE, ARHIVI

12. Strani bosta pomagali pri izmenjavi književnih prevajalcev.