TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v I. izreka znesek 5.244,00 EUR zamenja z zneskom 6.227,25 EUR, da se v isti točki izreka znesek 3.040,00 EUR zamenja z zneskom 3.610,00 EUR in da se III. točka izreka odslej glasi:

"Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 60,65 % njenih stroškov pred sodiščem prve stopnje, tožeča stranka pa mora toženi stranki povrniti 39,35 % njenih stroškov pred sodiščem prve stopnje. O višini teh stroškov bo odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom."

II. V preostalem se pritožba tožeče stranke ter v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od dneva vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v znesku 1.249,95 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od preteka 15-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Tožnica v pritožbi izpostavlja sodno prakso in pravno teorijo, iz katere izhaja, da je oškodovanec upravičen do povrnitve stroškov popravila vozila, tudi če bi ti morebiti presegali razliko med vrednostjo nepoškodovanega in vrednostjo poškodovanega vozila.

Pritožbeno sodišče meni (ne da bi presojalo materialnopravno pravilnost navedenih stališč), da navedenih pravnih naziranj sodne prakse in pravne teorije v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti, ker so okoliščine obravnavane zadeve drugačne. V zadevi VSL II Cpg 1244/2016 se je oškodovanec odločil vozilo popraviti in je uveljavljal povrnitev stroškov popravila, v obravnavani zadevi pa se tožnica ni odločila za popravilo vozila, temveč za njegovo prodajo (tožnica je namreč že pred pravdo svoje vozilo prodala, kot izhaja iz kupoprodajne pogodbe z dne 25.10.2017 v prilogi A27).