TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe (I., II., III., IV., V., VI., VII., VIII. in X. točka izreka) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 362. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje v novem sojenju ni obravnavalo vseh spornih vprašanj, na katera je pritožbeno sodišče opozorilo v sklepu opr. št. Pdp 45/2016 (čeprav je bilo v skladu z določbo prvega odstavka 362. člena ZPP to dolžno storiti).

Iz do sedaj izvedenih dokazov izhaja, da tožena stranka trenutno nima potrebe po delu, ki ga je pri toženi stranki opravljal tožnik na podlagi pogodb o poslovnem sodelovanju. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je pri odločanju o sodnem prenehanju delovnega razmerja skladno z drugim odstavkom 118. člena takrat veljavnega ZDR (ki je vsebinsko enak prvemu odstavku 118. člena ZDR-1) lahko relevantna tudi delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj k sebi, kar se lahko kaže tudi v objektivni nezmožnosti delodajalca delavcu zagotoviti ustrezno delo glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi. Zato je za odločitev o utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka bistveno predvsem vprašanje, ali bo tožena stranka tožniku po vrnitvi nazaj na delo objektivno zmožna zagotoviti ustrezno delo.