TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženec je dolžan plačati sodno takso za pritožbo.

V zvezi s pritožbeno trditvijo, da naj se obdolženec zoper oškodovanca ne bi izražal na zaničevalen način, velja opozoriti, da je ugotavljanje, ali je storilec kaznivo dejanje razžalitve storil z namenom zaničevanja relevantno v primeru, če ob izpolnjenem pogoju iz četrtega odstavka 160. člena KZ-1 (dokaz resničnosti trditve ali utemeljenega razloga verjeti v njeno resničnost), ko se storilec lahko kaznuje za razžalitev po 158. člena KZ-1, naloga sodišča po tretjem odstavku 158. člena KZ-1. Po citirani določbi se namreč ne kaznuje, kdor se o kom žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem ali umetniškem delu, v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične ali druge družbene dejavnosti, obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja. Povedano drugače, ugotavljanje obdolženčevega zaničevalnega bi prišlo v poštev, če bi obdolžencu uspel dokaz resničnosti oziroma utemeljenega razloga verjeti v resničnost zatrjevanega in bi sodišče nato moralo ugotavljati, ali pri obrambi svoje pravice ali varstvu upravičenih koristi vendarle ni to počel z namenom zaničevanja oškodovanca.