TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama zagovornikov obtoženih A. A. in B. B. se ugodi, pritožbama zagovornikov obtoženih C. C. in Č. Č. pa se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se:

a./ obtožena

A. A., rojen ... v ..., EMŠO ..., državljan R Slovenije, s prijavljenim stalnim prebivališčem na naslovu E., Ulica 1, sin ..., živi v izvenzakonski skupnosti s F. F., ..., ni predkaznovan

in

B. B., rojen ... v ..., Črna Gora, EMŠO ..., državljan R Slovenije, s prijavljenim stalnim prebivališčem ..., sin ..., ..., že kaznovan,

se iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprostita

obtožbe, da sta skupaj z H. H., C. C., I. I., J. J., K. K., L. L., M. M., N. N., O. O., P. P., R. R., S. S., Š. Š., T. T., U. U., V. V. in Z. Z.,

kot člana hudodelske združbe za izvedbo takih dejanj neupravičeno proizvajala, predelovala, prodajala, ponujala naprodaj, zaradi prodaje kupovala, hranila, prenašala ter posredovala pri prodaji ali nakupu ali kako drugače neupravičeno dajala v promet rastline in substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge, in sicer heroin, kokain, MDMA- Ecstasy - konoplja rastlina, konoplja ekstrakti in konoplja smola, amfetamin-speed, katerih promet na podlagi 2. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog, v kateri je kokain uvrščen v II. skupino pod zaporedno št. 53, amfetamin v II. skupino pod zaporedno št. 8, MDMA-Ecstasy v I. skupino pod zaporedno št. 88, heroin v I. skupino pod številko 55 in konoplja rastlina, konoplja ekstrakti in konoplja smola v II. Skupino pod številko 112, ni dovoljen, če je v nasprotju z dovoljenim namenom, opredeljenim v 7. členu Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, kot tudi brez pooblastila imeli v uporabi opremo za katero se ve, da je namenjena za izdelavo prepovedanih drog,

pri čemer so bile njihove vloge v hudodelski združbi razdeljene tako, da so:

- J. J. kot vodja krovne hudodelske združbe koordiniral vse štiri poglavitne kriminalne dejavnosti, ki jih je hudodelska združba pod njegovim vodstvom izvajala, in sicer preprodaja vseh vrst prepovedanih drog (kokain, MDMA- Ecstasy, konoplja rastlina in konoplja smola - hašiš, amfetamin-speed) na območju R Slovenije, R Hrvaške in R Avstrije, organiziranje tihotapljenja kokaina iz Južne Amerike z ladijskimi kontejnerji v Luko Koper, dobavo prepovedane droge heroin in proizvajanje prepovedane droge amfetamin,

- obd. A. A. kot neposredno podrejen J. J. na način, da on sam ni imel fizičnega kontakta s prepovedanimi drogami, organiziral dobavo prepovedanih drog tako, da je usmerjal in glede predaje prepovedanih drog dajal navodila nižje pozicioniranim članom združbe t. j. H. H. in K. K., pri čemer je slednji drogo predajal kurirjem in odjemalcem iz skrivališč do katerih je imel dostop in H. H. zlasti na način, da mu jo je puščal v vozilih,

- obs. L. L. po navodilih J. J. odjemalcem in kurirjem iz skrivališča na Tržaški cesti v Ljubljani predajal prepovedano drogo, med drugim dne 10. 3. 2019 in dne 25. 4. 2019 tudi hrvaškemu državljanu Ž. Ž., prav tako je za J. J. hranil denar za že prodano drogo,

- obs. M. M. odjemalcem in kurirjem iz skrivališč predajal prepovedano drogo, med drugim tudi N. N., ki je prepovedano drogo nato z avtomobilom preko meje prevažal na različna območja v R Hrvaško, kot tudi drugim kurirjem in odjemalcem, ki niso bili končni kupci temveč nadaljnji preprodajalci, prav tako je za predano drogo tudi prevzemal denar za J. J.,

- obs. O. O. po navodilih in potrebah J. J., ki je pridobil predhodne surovine, iz le-teh proizvajal prepovedano drogo amfetamin za hudodelsko združbo namenjen nadaljnji prodaji, prav tako je nudil prostor za skrivališče prepovedane droge hudodelski združbi, imel pa je tudi vlogo kurirja,

- obd. H. H. kot odjemalec – preprodajalec prepovedane droge le-to kupoval od višje pozicioniranih članov t. j. A. A., M. M. in J. J., posredoval pri prodaji prepovedanih drog, sodeloval pa je tudi pri organizaciji transporta kokaina iz Južne Amerike v vlogi, da je iskal osebo za varen raztovor kokaina v pristanišču, se sestajal s tajnim delavci, jih preverjal ter jim po dogovoru, da bodo tajni delavci opravili raztovor v luki, prenašal od nadrejenega člana t. j. J. J. obvestila in navodila,

- obd. C. C. nastopal v vlogi kurirja H. H., vlogo kurirja H. H. pa je imel tudi obd. I. I., pri čemer je I. I. na naslovu bivanja nudil tudi prostore za pakiranje prepovedane droge ter hranil snov za redčenje heroina, kot kurir pod vodstvom J. J. je deloval tudi obs. P. P., ki je nadomestil kurirja N. N., ko je bil prijet in pridržan v R Hrvaški, kot kurir pod vodstvom J. J. pa je deloval tudi obd. B. B., ki je po predaji prepovedane droge za J. J. sprejemal denar kot plačilo za izvršeno predajo oz. prodajo,

- obs. R. R. kot dobavitelj heroina ter sredstev za redčenje heroina hudodelski združbi J. J., v vlogi kurirja za R. R. pa je nastopal tudi obs. S. S.,

- obs. Š. Š. izdeloval prepovedane droge za hudodelsko združbo, jih hranil in prenašal,

- obs. U. U. kot član hudodelske združbe, pri čemer je z ostalimi člani komuniciral preko kriptiranega telefona, imel dostop do skladišč prepovedane droge in prepovedane droge po navodilih vodje J. J. tudi hranil in pripravljal za prodajo,

- obs. T. T. deloval v vlogi kurirja, in sicer je po navodilih J. J. skrbel za prevoz in dostavo prepovedanih drog, kot tudi za hrambo, prav tako je za vodjo hudodelske združbe ob dostavi skrbel za prevzem denarja – plačil prepovedane droge,

- obs. V. V. sodeloval pri organizaciji transporta kokaina v Luko Koper ter od zgoraj navedenih članov združbe z namenom nadaljnje prodaje kupoval prepovedane droge in jih tudi prodajal naprej posameznim odjemalcem, pri čemer pa je zaradi zasledovanja interesa hudodelske združbe in lastnega interesa po zaslužku organiziral tudi lastno mrežo prekupčevalcev, kot je v nadaljevanju opisano pod tč. B),

- obd. Z. Z. pa je članom združbe naklepoma pomagal pri izvrševanju kaznivih dejanj, in sicer je bila njegova vloga v dobavi sredstev za izvrševanje kaznivih dejanj, in sicer prirejenih sredstev za nemoteno komunikacijo med člani hudodelske združbe pri izvrševanju kaznivega dejanja - kriptiranih telefonov, ki niso v prosti prodaji;

in sta tako v okviru hudodelske združbe:

A. A. skupaj z H. H. in K. K. dne 20. 5. 2019 na območju Ljubljane prodajal, posredoval pri prodaji in z namenom prodaje prenašal, hranili prepovedano drogo – kokain, amfetamin in MDMA, in sicer se je A. A. v vlogi posrednika z H. H. dogovoril za nakup oz. Prodajo 9,95 grama kokaina, 291,31 grama amfetamina in 150 tablet Ecstasy (MDMA) ter naročilo za dobavo in dostavo predal K. K., je K. K. v vlogi kurirja na točno neugotovljeni lokaciji, najverjetneje na naslovu Domžale, odtehtal 9,95 grama kokaina, 291,31 grama amfetamina in naštel 150 tablet Ecstasy (MDMA), nato pa na naslov Cesta 2, E. v odklenjeno vozilo H. H. po navodilih A. A. dostavil 9,95 grama kokaina, 291,31 grama amfetamina in 150 tablet Ecstasy (MDMA) ter H. H. v vlogi posrednika tajnemu delavcu predhodno večkrat v odkup ponudil raznovrstne prepovedane droge, se s tajnim delavcem dogovoril za nakup oz. prodajo 9,95 grama kokaina, 291,31 grama amfetamina in 150 tablet Ecstasy (MDMA), A. A. predal naročilo za dobavo zgoraj navedene droge, nato na naslovu Cesta 2, E., od K. K. prevzel navedeno drogo na način, da je pustil odklenjeno svoje vozilo v katero mu je K. K. dostavil drogo, katero je za tem dne 20. 5. 2019 predal tajnemu delavcu, in sicer v količini 9,95 grama kokaina, 291,31 grama amfetamina in 150 tablet Ecstasy (MDMA) ter od njega prevzel 1.250,00 evrov kot plačilo za vso dobavljeno prepovedano drogo,

B. B. skupaj z J. J. dne 2. 11. 2019 prodajala in z namenom prodaje prenašala točno neugotovljeno vrsto prepovedane droge v vrednosti 87.350,00 evrov, pri tem pa se je J. J. v vlogi vodje združbe točno neugotovljeno kdaj z neidentificiranimi člani združbe z vzdevki »V1«, »V2« in »V3« dogovoril za nakup oz. prodajo neugotovljene prepovedane droge v vrednosti 87.350,00 evrov ter B. B. dal navodila za prevoz navedene prepovedane droge, B. B. pa kot kurir po navodilih J. J. na točno neugotovljenem kraju v R Nemčiji dostavil neugotovljeno količino in vrsto prepovedane droge v protivrednosti 87.350,00 evrov, jo predal odjemalcem »V1«, »V2« in »V3« in od njih kot plačilo za prepovedano drogo prejel 87.350,00 evrov gotovine, ki bi jih moral kot plačilo za drogo dostaviti J. J., a mu je bil denar, ki je bil zavit v folijo in razdeljen v tri pakete z napisi »V1«, »V2« in »V3« in skrit v predalu za rezervna kolesa, ob zaustavitvi s strani policistov v R Nemčiji zasežen.

s čimer naj bi obtožena A. A. in B. B. storila vsak eno kaznivo dejanje po tretjem in prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika-1.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obtoženih A. A. in B. B. ter potrebni izdatki in nagrada njunih zagovornikov bremenijo proračun.

b./ v odločbi o odvzemu premoženjske koristi obtoženemu C. C. tako, da se mu ne naloži v plačilo znesek 2.333,33 EUR.

c./ iz odločbe o krivdi izpustita točki I/B/13 in I/B/14 ter v odločbi o kazni za obtoženega Č. Č. tako, da se obtoženemu Č. Č. izrečena zaporna kazen zniža na 7 (sedem) let zapora ter se zniža število dnevnih zneskov na 353, kar ob nespremenjenem dnevnem znesku v višini 25,00 EUR znaša 8.825,00 EUR stranske denarne kazni.

II. V preostalem delu se pritožbi zagovornice obtoženega C. C. in zagovornika Č. Č. ter v celoti pritožbe zagovornikov obtoženih H. H., I. I., Z. Z., A. B. in vrhovne državne tožilke zavrnejo kot neutemeljene in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Obtožene H. H., I. I., Z. Z. in A. B. se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Neutemeljeni so pritožbeni očitki o kršitvi 339. in 355. člena ZKP, ki se nanašajo na izvajanje dokazov, t.j. da naj bi izpodbijana sodba temeljila na dokazih, ki jih sodišče ni izvedlo na glavni obravnavi. Pritožnik svoje trditve utemeljuje s trajanjem branja listinskih dokazov, t.j. s časom, ki izhaja iz posameznih zapisnikov narokov glavne obravnave, ki ne omogoča branja zabeleženega obsežnega gradiva, da je bilo branje po vsebini zgolj formalen vnos opisa listin v zapisnik.

Glede branja listin na naroku glavne obravnave 25. 8. 2021 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je senat vpogledal in prebral tri kazenske spise in dve izjavi N. N., kar je zgolj na videz obsežno in to ni moglo ostati neznano niti pritožnikom. Gre namreč za tri, iz predmetnega postopka izločene kazenske zadeve, soobtoženih L. L. (XX K 10668/21), M. M. (XX K 2738/21) in N. N. (X K 8327/21), ki so krivdo po obtožbi priznali (obtožena L. L. in M. M. sta sklenila sporazum, N. N. pa je krivdo priznal na PON) in jim je bila že izrečena sodba. V tem smislu je branje teh kazenskih zadev po vsebini seznanitev s priznanji krivde soobtoženih in izdanimi sodbami, sodbe pa tudi sicer niso dokaz temveč pravno dejstvo, presumptio iuris et de iure, ki ga ni moč dokazno izpodbijati. Seznanitev strank s sodbami in branje obeh izjav ustreza času do 30 minut, kot je to izračunal pritožnik.

Pravica obdolženca do zagovornika po lastni izbiri, kar je omogočeno tudi pri dodeljevanju zagovornikov po brezplačni pravni pomoči (prvi odstavek 30. člena ZBPP), ni absolutna. Pravica do proste izbire zagovornika v primeru obvezne formalne obrambe bo lahko omejena, če se sodišče s tem izogne prekinitvi oziroma preložitvi naroka, kadar to narekujejo posebne okoliščine primera.

Poziv na izročitev predmetov, dveh plastenk v katerih sta policista zaznala siv prah, za katerega sta (utemeljeno) ocenila, da gre lahko za prepovedano drogo, za katero jima je preiskovalna sodnica odrejala zaseg, se razlikuje od poziva na prostovoljno izročitev predmetov po drugem odstavku 220. člena ZKP. Po vsebini gre namreč za poziv po tretjem odstavku 215. člena ZKP, ki določa, da mora tisti, ki izvaja hišno ali osebno preiskavo na podlagi sodne odredbe, pred začetkom preiskave zahtevati od tistega, na katerega se nanaša odredba o preiskavi, naj prostovoljno izroči predmete, ki se iščejo. Ratio razlikovanja je v tem, da edicijska dolžnost in postopek z zahtevo za izročitev predpostavljata zavezančevo lastno ravnanje, hišna preiskava pa omogoča njegovo pasivnost. Osebe, ki sicer niso zavezane izročiti predmetov, morajo vseeno trpeti zaseg oziroma dejanja, kot so hišna in osebna preiskava. Prostovoljna izročitev predmetov pomeni prostovoljno podajanje izjave, aktivno sodelovanje pri zagotavljanju dokaznega gradiva zoper sebe, kar ščiti privilegij zoper samoobtožbo, zatorej mora biti izročitelj ustrezno poučen o pravici do molka, torej pravici do pasivnosti. Pravica do molka pa se ne razteza na tiste fizične dokaze, ki jih oblastni organi od obdolženca pridobijo neodvisno od njegove volje, t.j. tiste, ki jih pridobijo na podlagi ustrezne odredbe. V primeru neizročitve predmetov bo namreč opravljena hišna ali osebna preiskava, pri kateri je imetnik stanovanja lahko v celoti pasiven (oziroma se mora vzdržati ravnanj, ki bi zakonito preiskavo ovirala). Namen poziva za izročitev predmetov je namreč v tem, da se imetnik stanovanja ali oseba, ki se preiskuje, z izročitvijo predmetov lahko izogne hišni ali osebni preiskavi.

Tako A. Ž. kot B. C. kot domnevnima kršiteljema bi moral biti pred pozivom na izročitev predmetov dan pravni pouk skladno z drugim odstavkom 55. člena ZP-1. Vendar pa podaja pravnega pouka ne iz obrazložitve sodbe, kakor tudi ne iz spisovnega gradiva ni razvidna. Pritožbeno sodišče je tako z gotovostjo prepričano, da pravni pouk nobenemu od njiju ni bil dan oziroma o tem ni bil napravljen zapisnik ali uradni zaznamek, kakor to veleva tretji odstavek 55. člena ZP-1. Pritožbeni senat ugotavlja, da poziv na izročitev predmetov in posledičen zaseg brez predhodne podaje pravnega pouka o kršiteljevih procesnih pravicah predstavlja občuten in nedopusten poseg v njegov privilegij zoper samoobtožbo kot eno izmed temeljnih pravic prekrškovnega postopka. Predmetni zaseg droge je bil tako nezakonit, saj je bil izveden v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 55. člena ZP-1, četrtim odstavkom 220. člena ZKP v zvezi z deveto alinejo prvega odstavka 67. člena ZP-1 (četrti odstavek 220. člena ZKP določa, da smejo policisti zaseči predmete, omenjene v prvem odstavku tega člena, kadar postopajo po 148. in 164. členu tega zakona ali kadar izvršujejo nalog sodišča, pri čemer četrti odstavek 148. člena ZKP policiji nalaga dolžnost podaje pravnega pouka osebi, za katero obstajajo razlogi za sum) ter 29. členom Ustave Republike Slovenije.